Ameriški slamnik prežene gripo in prehlad.

Odporni s slamnikom

Ameriški slamnik oz. škrlatna ehinaceja (Ehinacea purpurea) krepi imunski sistem. Če zbolimo, pripomore, da hitreje okrevamo. Je kot nalašč za jesenske in zimske dni, ki nas še čakajo.

Prekrasna škrlatna roža krasi severnoameriške prerije, od julija do septembra pa tudi naše vrtove. Spominja na slamnike, ki jih nosimo poleti, da se zaščitimo pred soncem. A nikar pred soncem ne zaščitimo te zelo zdravilne rastline, saj ji zelo godijo sončna rastišča. Za zdravilno uporabo so primerne korenine in tudi nadzemni deli rastline. Korenike nabiramo jeseni, liste in cvetove pa v času cvetenja. Iz sveže nabranega zelišča iztisnemo sok ali pa cvetove, liste in korenine posušimo za čaje in izvlečke, ki nam bodo najbolj služili pozimi. Poznamo precej sort ameriškega slamnika oz. ehinaceje, a za zdravljenje so primerne le tri, škrlatni (Ehinacea purpurea), ozkolistni (Ehinacea angustifolia) in bledi (Ehinacea pallida) ameriški slamnik. Največ raziskav potrjuje učinkovitost škrlatnega ameriškega slamnika.

Zdravilo Indijancev

Po slamniku so že pred pol tisočletja s pridom segali severnoameriški Indijanci. Služil jim je kot tradicionalno zdravilo proti kačjim pikom, prehladom, za zdravljenje okužb, zastrupitev, za čiščenje krvi. Z njim so zdravili tudi božjast, trebušne bolečine, mumps, bolezni dlesni in ustne votline, ekceme, rane in zvine. Zelo zdravilen pa naj bi bil tudi dim tleče suhe rastline. Evropski naseljenci so kmalu spoznali to indijansko dragocenost in začeli uporabljati izdelke iz slamnika. Konec 19. stoletja so jo na veliko uporabljali za zdravljenje okužb. Na trgu se je najprej pojavil tonik za čiščenje krvi. Pripravki iz slamnika so postali pomembno ameriško izvozno blago. Povpraševanje v Evropi je bilo tako silno, da so ga začeli načrtno gojiti tudi na stari celini.

Skrajša trajanje in moč bolezni

Zadnje čase je ameriški slamnik v trendu zdravljenja tako v tradicionalni kot racionalni, to je farmacevtski, fitoterapiji. V obeh mu priznavajo, da je najpomembnejši stimulant imunskega sistema in ga uporabljamo tako proti virusnim kot bakterijskim vnetjem, zlasti na začetku bolezni. Povečuje število belih krvnih telesc in izboljšuje njihovo delovanje, kar pripelje do pospešenega uničevanja mikrobov in omejevanja okužbe. Znatno poveča odpornost proti gripi in prehladnim obolenjem, skrajša trajanje posameznih simptomov prehlada in gripe in ublaži njihovo moč. Najbolj učinkuje, če ga vzamemo, ko se pojavijo prvi simptomi okužbe, saj naj bi njihovo moč znatno zmanjšal. Uspešno preprečuje tudi pogostost prehladnih obolenj. Pospešuje tudi zdravljenje trdovratnih prehladnih obolenj dihal, denimo bronhitisa. Prevretek iz cvetov, listov ali tudi korenine ameriškega slamnika zelo učinkovito zdravi vneto žrelo, če ga grgramo trikrat na dan. Ker krepi imunski sistem, pride zelo prav pri kroničnih vnetjih. Dobro dene pri utrujenosti po virusni bolezni. Če na domačem vrtu ne gojite slamnika in niste posušili njegovih listov, cvetov in korenin, ki bi jih lahko uporabili za čaje in izvlečke, ni kakšne večje tragedije. Lahko ga kupite pri kakšnem zeliščarju ali zeliščarici na trgu. Ali pa v lekarnah, kjer je na voljo precej pripravkov oz. izvlečkov ameriškega slamnika v obliki tablet, kapsul, tinkture, sirupa … Tinkturo, ki krepi odpornost Lek trži pod imenom Immunal. Ehinaceja učinkovito deluje tudi proti virusu herpesa, priporoča pa se še pri oslabelosti zaradi stresa in obremenitev, po težjih operacijah, daljši izpostavljenosti soncu, zmanjšuje količino želodčne kisline, pomaga pri vnetju ledvic in sečil, čisti kožne okužbe. Uspešno zdravi tudi astmo, alergije in seneni nahod.

Domača tinktura zoper prehlad

Tinkturo, ki preganja prehlad in gripo in zdravi okužbe sečil pripravimo tako, da damo 200 g suhega zelišča v steklenico, prelijemo z litrom 70-odstotnega alkohola in minuto do dve steklenico močno stresamo. Shranimo za 14 dni na hladno in temno mesto. Steklenico pretresemo vsaka dva dni. Prve dni bolezni uživamo večje odmerke, tudi do 60 kapljic večkrat na dan, ko pa se bolezen začne umirjati, dozo zmanjšamo za polovico. Sirup iz svežih listov in cvetov slamnika pa pripravimo tako, kot pripravljamo sirup iz smrekovih vršičkov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Vodice / ponedeljek, 2. julij 2018 / 11:25

Več sredstev za vrtec

Vodice – Občinski svetniki v Vodicah so na junijski seji sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto, ki je bil potreben predvsem zaradi nekaterih sprememb v izvajanju največjih investicij. Z reba...

Objavljeno na isti dan


Kamnik / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Mekinjski samostan naprodaj

Uršulinke samostan, ki je v Mekinjah že več kot sedemsto let, prodajajo zato, ker ga niso več zmožne vzdrževati. Občina se je predkupni pravici odpovedala, kupca za skoraj 5 milijonov vredno stavbo pa...

Kronika / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Ceste vzele dve življenji

V prometnih nesrečah na Zgornjem Brniku in pri Svetem Duhu sta minuli konec tedna umrla 46-letni Kranjčan in 28-letni Škofjeločan, zdrs na poti proti Triglavu pa je bil v petek usoden za mladoletnega...

Šport / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Kralje višin zaustavilo sneženje

Gorski tek na Grintovec se je zaradi slabega vremena za tekmovalce letos končal že na Kokrškem sedlu, najhitrejša pa sta bila Lucija Krkoč med ženskami in Ahmed Arslan med moškimi.

Tržič / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Še zadnjič v starem bazenu?

Na letnem kopališču v Tržiču se je letošnja sezona začela dokaj pozno. Kopalci so prvič zaplavali v ogrevanem bazenu 26. junija.

Zanimivosti / torek, 26. julij 2011 / 07:00

Plin do konca in avanturam naproti

Več kot 4200 kilometrov, šest držav in osem potovalnih dni - in vse to z motorjem. Klavdija Zorman iz Cerkelj zadnja leta živi svoje sanje in po Evropi potuje s svojo dvokolesno "najdražjo".