Že drugič odpirajo lekarno

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
nedelja, 2. september 2007 / 06:00

Preddvor praznuje občinski praznik 8. septembra. Ob njem bodo občani znova dobili lekarno, o drugih dosežkih, ki se jim še obetajo v prihodnje, pa govori župan Miran Zadnikar.

Kaj obeležuje vaš občinski praznik, ki ga praznujete 8. septembra?

»Ko smo pripravljali letošnje prireditve, smo se pogovarjali tudi o tem in nihče povsem natančno ne ve, za kaj gre. Ta datum je bil sprejet v prejšnjem mandatu in naj bi označeval dan, ko se je v preteklosti začenjalo šolsko leto. Temu je sicer oporekal neki zgodovinar, češ da se svoje čase šola nikoli ni začenjala tako zgodaj. Ker je datum sporen, smo se odločili, da sestavimo tričlansko komisijo in pozovemo društva in posameznike, da nam predlagajo kak drug občinski praznik. Dokler se to ne spremeni, spoštujemo odlok o občinskem prazniku in ga praznujemo na sedanji datum, ob tem priložnosti pa podeljujemo tudi priznanja. Želeli pa bi imeti kako drugo obeležje, denimo Josipino Turnograjsko, ki je zgodovinsko že zelo dobro obdelana, imamo denimo diplomsko nalogo naše občanke Mire Delavec.«

Ob občinskih praznikih je običajno tudi slovesno odprtje kakega novega objekta. Vi po osmih letih znova odpirate lekarno. Zakaj?

»Še vedno lahko pohvalim Jožico Šparovec, ki je pri pridobivanju koncesije za lekarno v Preddvoru orala zelo trdo ledino. Pred osmimi leti smo tudi s pomočjo občine Kranj in krajevne skupnosti Trstenik vključili tudi prebivalce sosednjih krajev, da smo zadostili merilom po številu prebivalcev. Veliko je bilo tudi lobiranja na ministrstvu za zdravje, da je prišlo do koncesije. Šparovčevi smo na občini ves čas tudi pomagali, na primer s simbolično najemnino, da bi zdržala in bi bilo njeno poslovanje pozitivno. Sedaj pa se je, kot slišim, zelo spremenila zakonodaja, velik udarec so marže, koncesionarka pa je ocenila, da ne zmore več in je sklenila vrniti koncesijo in poiskati delo drugje. Tu nam je Gorenjska lekarna prišla naproti: Jožici je ponudila zaposlitev in prevzela v najem poslovne prostore za nadaljnje poslovanje. Prednost pri tem je, da ni treba pridobivati novih koncesij, ker smo mi soustanovitelji lekarne in bo to podružnica. Izborili smo si tudi podaljšanje delovnega časa: prej je bil usklajen z delovanjem lokalnega zdravnika, sedaj bo lekarna odprta ves dan. Pričakujem tudi, da bosta izbor in dobava materiala za lekarne bolj tekoča. Opozoril sem jih tudi, da morajo prek preddvorske lekarne zagotavljati zdravila in druge pripomočke za dom starejših občanov v Preddvoru. Ne bi namreč želeli, da bi kake analize pozneje pokazale, da je lekarna nerentabilna in bi jo bilo treba zapreti, če ne bi upoštevali tega priporočila. Mislim, da interes Gorenjske lekarne obstaja tudi zaradi tega doma.«

Torej sedaj imate upanje, da bo Preddvor ohranil lekarno, čeprav se ji je zasebnica odpovedala zaradi nerentabilnosti?

»Kot nam je povedala, imajo veliki sistemi veliko boljše pogoje pri nakupu zdravil in so tudi bolj konkurenčni na trgu. Zato pričakujemo, da bo naša lekarna v okviru Gorenjskih lekarn lahko poslovala brez težav.«

Lekarna je običajno povezana tudi z zdravstvenim domom. Racionalno je, da delujeta na isti lokaciji in z enakim poslovnim časom. Se bo to v Preddvoru kdaj zgodilo?

»Že doslej je bil delovni čas usklajen. Sicer pa bo lekarna prihodnjega pol leta delala poskusno, zato občane prosimo, naj obiskujejo lekarno v Preddvoru, saj bodo s tem zagotovili njen obstoj in sedanji delovni čas. Glede skupne lokacije pa so že potekali pogovori z Mercatorjem, ki bo v Preddvoru gradil trgovino, da bi bila v teh prostorih tudi lekarna in zdravstveni dom. Obstaja tudi druga možnost, da bi namreč zdravstveni dom bil v starih prostorih trgovine nasproti občine. Ta lokacija je po mojem mnenju še boljša, ker ni stopnic in je dostopnost boljša. Mercator nam zagotavlja, da nam bodo pomagali pri tem. Če ne bo večjih zapletov soglasjedajalcev, bomo 8. septembra 2008 odprli trgovino in zdravstveni dom.«

Z gradnjo trgovskega centra na Jocifovem vrtu naj bi Preddvor dobil tudi večje število parkirnih mest?

»Mercator zagotavlja zadostno število parkirnih mest, da bi bilo središče kraja razbremenjeno, avtobusno postajališče in sanacijo Layerjeve kapelice.«

Za kakšno rešitev ste se odločili pri dostopu do turističnega kompleksa ob jezeru?

»Zadnja varianta, za katero smo se dogovorili po posvetu z lastnikom kompleksa ob jezeru, je dovozna cesta skozi park, saj je cenovno in izvedbeno najbolj ugodna. Druga možnost, da bi do jezera dostopali po posebni cesti z regionalne ceste Preddvor–Jezersko in prek Kokre po novo zgrajenem viaduktu, bi predstavljal višji strošek in večji poseg v prostor. S prvo možnostjo zagotovimo tudi en sam vhod v Preddvor, ki bo skupen za kraj in za turistično območje ob jezeru. Tu smo stališča poenotili, s projektanti pa bi se dogovorili tudi, kako bi uredili kompleks pred Jelovico pod klancem ustrezno uredili.«

Kaj pa na to rešitev pravijo varuhi naravne in kulturne dediščine?

»Zlasti varuhi kulturne dediščine temu niso naklonjeni, saj menijo, da gre za presek nekega zaokroženega parka. Toda vsak lahko vidi, da je tam vse zapuščeno in šele z gradnjo te ceste bi se lepo odprla veduta proti gradu Hrib in drevoredu. Varuhi naravne dediščine pa so dali načelen pristanek, saj menijo, da gre za manjšo okoljsko škodo kot v primeru gradnje mostu.«

Bi bila to tudi trajna rešitev, ne le za čas, ko boste urejali kanalizacijo skozi naselje Hrib?

»Za Hrib že imamo izvajalca, s katerim se dogovarjamo o začasni rešitvi obvoznice v času gradnje kanalizacije skozi naselje. S pomočjo projektantom bomo to skušali rešiti začasno, v tem času pa pridobivati tudi vsa dovoljenja za gradnjo. Sicer pa bomo v naselju Hrib sedaj urejali kanalizacijo, imeli smo v načrtu tudi toplovod, vendar smo trenutno to opustili, ker ni državnega razpisa za ta namen. Za naselje Hrib gradimo s sredstvi, ki nam jih dodeljuje vladna služba za lokalno samoupravo, del denarja je iz takse za obremenjevanje okolja in del iz občinskega proračuna. Naložba je vredna 414 tisoč evrov, od tega toplovod 126 tisoč, ostalo pa 219 tisoč evrov.«

Je to del regijskega projekta?

»Želeli smo, vendar je bil projekt Hrib vključno z novo vasjo prevelik. Sedaj ga sami rešujemo, v okviru regijskega projekta pa sta Nova vas, Novljanska cesta in Črnavska pot. Nedavno tega smo od vladne službe za lokalno samoupravo izvedeli, da smo uvrščeni v program za sofinanciranje za obdobje 2007-2013, da smo ena od štirih gorenjskih občin, ki je uvrščena vanj. Naložba za kanalizacijo Nova vas in Novljanska cesta je vredna 1,1 milijona evrov, iz državnega proračuna pa pričakujemo 750 tisoč evrov. To moramo dokončati leta 2009.«

Med občani je najbrž pogosto vprašanje, zakaj gradite ravno tu in ne v kakem drugem delu občine?

»Res je. Vendar smo imeli za to območje že izdelane projekte in ustrezna dovoljenja, zato smo se odločili za ta del občine in ne za katerega drugega. Naj še povem, da smo dobili tudi gradbeno dovoljenje za kanalizacijo v Bašlju, v pripravi so tudi idejni projekti za širitev ceste na tem odseku, žal pa je tu projekt zastal, ker domačini Komunali Kranj, ki gre v obnovo magistralnega vodovoda na tem območju, pogojujejo zamenjavo vseh salonitnih cevi pri vodovodu. Komunala na to ne pristaja, ker nima lastnih sredstev in potrebuje soglasje vseh občin, ki so lastniki komunale. Ko je bil v naši občini na obisku minister za okolje Janez Podobnik, sem ga vprašal o možnostih koncesij za vodo in pobiranja koncesnin, ki bi jih del dobila občina. Kot je znano, gre s tega območja v druge kraje veliko vode. Če bi šlo 20 centov od kubičnega metra vode nazaj občini, bi lahko zbrali 500 tisoč evrov in ne bi imeli težav pri naložbah v vodovodne sisteme.«

Kakšna pa je usoda Energetike?

»S strokovnimi sodelavci Jelovice smo se dogovarjali o možnosti, da bi kotlovno opremo za ugodno ceno prenesli nanje in bi oni upravljali z njo. Sedaj je stvar zastala, ker se je tam zamenjalo vodstvo. Sredi septembra bo zasedal nadzorni svet družbe in šele potem se bomo dogovarjali naprej.«

Pri razpisih ste kar uspešni …

»Naj še povem, da v okviru projekta GORKI za regionalni razvoj računamo na kohezijska sredstva. Računamo, da bomo do konca leta izdelali idejne projekte za čistilno napravo, ker je možno, da zanje dobimo sredstva iz Evropske unije. Ves čas smo govorili o treh možnostih za čistilno napravo: ena bi bila priključitev na centralno v Kranju prek Šenčurja, druga je pod Jelovico, kar imamo opredeljeno tudi v prostorskih dokumentih, tretja pa v Tupaličah ob reki Kokri. Analiza stanja, ki jo je naredila Komunala Kranj, je pokazala, da prva varianta ne bi bila mogoča. Mi pa smo med ostalima dvema možnostma ocenili, da je tretja najustreznejša, zato se na tem območju dogovarjam o odkupih zemljišč. Da ne bi bilo težav s sosedi, kakor v Preddvoru že imamo izkušnje, pa smo vse sosede peljali na ogled v Prekmurje, kjer so podobni sistemi in tam so se lahko prepričali, da ni usodnih vplivov na okolje. Zaenkrat smo kar uspešni na teh razpisih, bojim pa se, da bo kmalu zmanjkalo denarja v proračunu in da bomo v času teh velikih investicij trpela kaka druga dejavnost, podobno kot je bilo to v preteklem mandatu zaradi gradnje šole.«