Sto let skavtskega gibanja

Besedilo: Suzana P. Kovačič
sobota, 1. september 2007 / 06:00

Slovenski taborniki so v svetu poznani kot taborniki - skavti. Vez s taborništvom v kranjski občini neguje skoraj tisoč tabornikov, od najmlajših medvedkov in čebelic do grč.

Ob visoki obletnici smo se pogovarjali z Danilom Kodričem, starešino Zveze tabornikov Mestne občine Kranj (MOK) in tabornikom z dolgoletnim stažem.

Kakšno je zanimanje za taborništvo med mladimi?

»Pred štirimi leti je imela Zveza tabornikov MOK približno petsto članov, danes nas je sto več. Če prištejem še starejše člane, podpornike našega gibanja in mlade, ki se nam občasno pridružijo na taborjenjih ali raznih akcijah, nas je blizu tisoč. Taborniška organizacija se ukvarja z vzgojo mladih za življenje v naravi. Program je zastavljen tako, da se čim več stvari dogaja v naravi, da naravo čim bolje spoznajo in jo tudi spoštujejo. Mladega človeka poskušamo pripraviti na to, da se znajde v življenju. Mnogo nekdanjih tabornikov, danes odraslih ljudi, pravi, da jim je taborniško znanje prišlo prav na različnih področjih, celo v poklicu.«

Zanima me, kakšna je razlika med taborniki in skavti? 

»V Sloveniji so se po osamosvojitvi leta 1991 pojavili taborniki in katoliški skavti. Bili smo kar povezani, vse do leta 1994, ko smo bili taborniki sprejeti v svetovno skavtsko organizacijo. Katoliškim skavtom se to žal ni posrečilo. Uspelo nam je ohraniti ime taborniki (kar je redkost), le da se zunaj meja predstavljamo z imenom tabornik - skavt. Vsebina delovanja tabornikov in katoliških skavtov je podobna, le da imajo katoliški skavti tudi cerkvene obrede. Sodelujemo še vedno, na primer v akcijah Očistimo Kranj in Luč miru.«

Kako je organizirana Zveza tabornikov Mestne občine Kranj?

»Zvezo tabornikov MOK smo ustanovili leta 1962, izšla je iz tedanje gorenjske zveze. V zvezi delujejo štirje rodovi: Kokrški rod, Rod Stane Žagar mlajši, Rod Zelenega Jošta in Rod Stražnih ognjev. V rodovih so učenci nižjih razredov osnovne šole (medvedki in čebelice), učenci višjih razredov (gozdovniki in gozdovnice), srednješolci (popotniki in popotnice), študentje in starejši (grče). Naloga zveze je, da skrbi za nemoteno delovanje vseh rodov, za opremo, za izobraževanje in kolikor se le da, rodovom tudi finančno pomagamo. V lasti imamo taborniški dom v Marindolu in najeto manjšo kočo na Jelovici, ki jo nameravamo obnoviti. Glede na organiziranost lahko povem, da smo najmočnejša zveza tabornikov v Sloveniji. Že dolga leta sodelujemo s štabom Civilne zaščite Mestne občine Kranj, znotraj katere imamo tudi svojo Enoto za začasno nastanitev prebivalstva. V enoti je deset članov, izkušenih tabornikov. Naloga enote je, da v naravnih in elementarnih nesrečah zagotovi do tisoč prebivalcem začasno posteljo nad glavo (v šotoru), hrano in ustrezno pomoč.«

Omenili ste dom v Marindolu. Za kaj ga uporabljate?

»Predvsem za izobraževanje, da pa dom živi celo leto, ga oddajamo v najem drugim skupinam. Taborniki imamo v Marindolu tudi jesenovanja, zimovanja in majanje.«

Katere so večje akcije kranjskih tabornikov?

»Februarja pripravimo kulturni dan, na katerega povabimo tudi katoliške skavte. Konec marca ali v začetku aprila je čistilna akcija Očistimo Kranj, letošnja je bila že šesta po vrsti. Aprila pripravimo ob Dnevu tabornikov in Dnevu zemlje taborniški festival, letošnja posebnost je bila razstava Taborniki smo foto. Tradicionalna so jesenovanja, zimovanja, majanja in poletna taborjenja, ki jih zaradi velikega števila udeležencev pripravi vsak rod posebej. Zveza organizira inštruktorske in vodniške tečaje, letošnjo jesen bomo imeli tudi propagandni tabor za pridobivanje novih članov. Vsako leto novembra imamo zaključno srečanje za vse goste doma v Marindolu in za poslovne partnerje ter donatorje; tam jim povemo, kaj vse smo naredili v tekočem letu in kam je šel donatorski denar. Decembra skupaj s katoliškimi skavti sodelujemo pri Luči miru.«