Blejski grad naj bi z obnovo tako prostorov kot ponudbe postal za obiskovalce še bolj zanimiv. (Foto: Tina Dokl)

Blejski grad bodo obnovili

Novo podobo naj bi dobil do leta 2011, ko se bomo na grad lahko peljali tudi z dvigalom.

Bled – »Zadnja leta večjih vlaganj v obnovo Blejskega gradu ni bilo, ko pa smo letos 1. januarja prevzeli upravljanje, smo začeli z načrtovanjem investicij. Drugo leto naj bi uredili potrebno dokumentacijo in že pomladi preuredili muzejsko zbirko, večja prenovitvena dela pa bodo potekala od leta 2009 do leta 2011, ko naj bi celoten grad dobil lepšo podobo, uredili pa bomo tudi parkirišča in dvigalo, ki bo omogočalo ogled gradu tudi vsem, ki nanj ne morejo peš,« pravi direktor zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik.

Obnova gradu, ki je tudi v nacionalnem programu investicij, ki bodo deležne tudi podpore sredstev Evropske unije, je ocenjena na 5,5 do 6 milijona evrov. S tem denarjem naj bi poleg muzejskega dela gradu in muzejske zbirke temeljito obnovili viteško dvorano pa tudi druge prostore za namene občinskega in državnega protokola, slovesnosti, porok in drugih dogodkov, prav tako naj bi ob vznožju gradu zgradili servisni objekt, obnovili in dogradili naj bi terase, s tem pa bi grad obiskovalcem lahko ponudil prijetno zatočišče več kot zgolj za uro ali dve. Kot je povedala direktorica hotela Astoria Sabina Rešek, naj bi z obnovo in dodatnimi vsebinami obogatili tudi gostinsko ponudbo v grajski restavraciji, dodali pa ji bodo tudi še bogatejšo ponudbo slovenskih vinarjev. Grad, ki ga obišče okoli 200 tisoč obiskovalcev na leto (od vstopnine pa zaslužijo med 700 in 750 tisoč evrov), naj bi zvečine obnavljali vsako leto med oktobrom in marcem, ko je obiskovalcev bistveno manj, saj jih kar 80 odstotkov pride na grad v poletnih mesecih.

»Leta 2011 bo minilo 1000 let od prve omembe Blejskega gradu in do takrat si želimo, da kulturno ponudbo Bleda še obogatimo, zato trenutno zbiramo tudi podatke, kaj turistom na Bledu še lahko ponudimo. Prav tako pa se pripravljamo na obnovo Festivalne dvorane, ki je bila zadnjič temeljito obnovljena leta 1989 in zahtevam kongresnega turizma ne ustreza več,« je še dodal Matjaž Završnik, saj Zavod za kulturo Bled poleg gradu po novem skrbi tudi Festivalno dvorano.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / četrtek, 12. december 2019 / 11:24

Konec leta

Narava spet počiva, človek že spet hiti. Narava nikoli ne hiti in se ne ozira na to človekovo posebnost. Naši predniki so se bili zaradi počivanja narave prisiljeni umiriti in se prilagoditi naravn...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.