Krajevno in živalsko ime

Bovški Gamsovec (2392 metrov) - Prepadna gora na desni strani doline Vrata, ki jo od triglavskega kraljestva loči sedlo Luknja.

Gora, ki nam s svojim imenom da vedeti, da bomo verjetno srečali gamse, a običajno vas s kakšne skale ali travnika opazuje mogočni kozorog. Naš današnji vzpon bo potekal v soseščini slovenskega očaka, kamor se vsako leto zgrinjajo trume ljudi, naš cilj pa skoraj sameva. Odpravili se bomo na Bovški Gamsovec, na goro, ki leži na desni strani doline Vrata, na goro, ki jo od triglavskega kraljestva loči le sedlo Luknja.

Vzpon začnemo pri Aljaževem domu v Vratih. Odpravimo se proti severnemu obličju Triglava, kjer nam smerokaz pokaže pot desno, proti sedlu Luknja. Pot je na začetku zložna in poteka v senci. Zoprn je zaključni del vzpona na sedlo, od tiste ogromne skale dalje, ko se moramo povzpeti po melišču. Do vrha Luknje imamo približno dve uri hoje. Na sedlu se usmerimo desno, proti zahodu. Do vrha Bovškega Gamsovca nas čaka še približno uro in pol hoje.

Pot v spodnjem delu poteka po travnikih, ki jih prekinjajo pečine, celo cele skalne plošče, kjer se najde kakšen klin. Z vsakim višinskim metrom se nam za hrbtom odpira lepši pogled na veličastje Triglava, na Kanjavec in dolino Zadnjico. Za nami se pokaže stena, preko katere poteka čudovita Bambergova pot preko Plemenic na Triglav. Na poti bodite pozorni le na markacije, kajti številne gamsje stezice vas lahko hitro zavedejo. Mene so, a nič hudega, sem si vsaj iz prepadnega vzhodnega ostenja pogledala dolino Vrata globoko pod seboj.

V meliščni krnici se pokaže prepadni greben Pihavca in Gamsovca. Vstopamo v divji kraški svet. Pot zavije desno, ko pod seboj zagledamo globino, nad katero hodimo. Pot je dobro zavarovana, a tukaj je potrebna previdnost. Samovarovalni komplet je skoraj nujen, saj uporaba le-tega ni znak strahu, temveč znak našega spoštovanja gore in skrbi za lastno varnost. Varovala nas popeljejo na vrh grebena. Do našega vrha je še dobrih pet minut hoje, ki ni preveč naporna. Ko stojite na vrhu Bovškega Gamsovca, se pred vami razprostre lepota Julijcev. Nekje na obzorju se vidijo Montaž, Viš, Mangart, Jalovec; v najbližji okolici pa Planja, Razor, Križ, Dolkova Špica, Škrlatica, Stenar, Pihavec. Mogočne skalne gmote, v soseščini Triglava, so zaradi obleganosti očaka pogosto zapostavljene. Moj predlog za vas je, da si za ta del Julijcev rezervirate dva do tri dni in vmes prespite v Pogačnikovem domu na Kriških podih (2052 metrov). Gospodar doma Simon Eržen ima preko poletja v domu zaposlene same mlade, ki z entuziazmom, energijo, dobro voljo in ustrežljivostjo vodijo dom. Nasmeh na ustih in prijazna beseda. Urejenost Pogačnika je hvale vredna, postelje so postlane kot v vojski, WC-ji čisti itd. Dom je pravkar dobil tudi povsem novo zunanjo podobo.

Ta prelepa apnenčasta skalna puščava, s tremi oazami, brez palm, v obliki Spodnjega, Srednjega in Zgornjega Kriškega jezera me je očarala. Kriške pode obdaja pravi naravni, skalni amfiteater vršacev, ki merijo, vsi po vrsti, krepko čez 2000 metrov in ob stabilnem vremenu je to prelepo prečenje, ki ga lahko zaključite v Vratih, Krnici, v Zadnjici ali na Vršiču. Seveda se pa odtod lahko odpravite tudi na Triglav.

Z Bovškega Gamsovca se po njegovem grebenu spustite do Dovških vratc, kjer vas smerokaz usmeri levo proti Kriškim podom. Pot poteka po tipičnem kraškem svetu, polnem kraških pojavov. Izrazite so predvsem škraplje, ki jih je v toku milijonov let izdolbla voda. Tik preden boste prišli do Doma na Kriških podih, si boste iz višine lahko ogledali tudi Spodnje kriško jezero, čigar zelena voda bo odsevala delček gore, ki smo jo danes obiskali.