Raje manj pokrajin
Po dveh mesecih javne razprave o razdelitvi Slovenije na pokrajine je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko dobila 179 mnenj občinskih svetov.
Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je konec maja poslala v javno razpravo predlog vlade za določitev območij pokrajin, njihovih sedežev in imen, do 8. avgusta pa je prejela odgovore kar 85 odstotkov vseh občin. Mnenje k predlogu je poslalo tudi vseh enajst mestnih občin, 31 občinskih svetov pa se ni odzvalo javni razpravi. Odziv je bil iz različnih koncev Slovenije različen, stoodstotno so se denimo odzvale koroške občine, najmanj predlogov je bilo iz pomurskega konca. Večina občinskih svetov načeloma podpira vladni predlog brez ali z dodatnimi predlogi (med slednje sodijo tudi predlogi o spremembi mena ali sedeža pokrajine), ugotavljajo v vladni službi za lokalno samoupravo. Vlade na podpira le manjši del občin, 13 odstotkov, v analizi ugotavljajo v vladni službi. Razlogi, ki jih navajajo, so premalo dodelana pokrajinska zakonodaja in bojazen, da bi ustanovitev pokrajin povzročila še večjo razliko pri razvoju posameznih regij. V vladni službi obljubljajo, da bodo vse predloge proučili in se do njih opredelili, pridobljena spoznanja pa upoštevali pri pripravi zakonskega predloga.
Od 18 gorenjskih občin je svoja mnenja o regionalizaciji Slovenije poslalo 15 občinskih svetov, niso jih iz Bohinja, Bleda in Gorij. V več občinah so se sicer strinjali s predlogom vlade glede imena, območja in sedeža pokrajine, namesto vladnega predloga o 14 pokrajinah pa so jih podprli osem. Tako so se opredelili v občinah Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, na Jezerskem so se ogrevali za manj kot 14 pokrajin v Sloveniji. V drugih občinah (Gorenja vas – Poljane, Kranj, Naklo, Železniki in Žiri) so se strinjali z vladnim predlogom. V Žirovnici so zapisali predlog o posebni pokrajini Zgornja Gorenjska, občina Radovljica je predlagala, naj bo sedež pokrajine v Radovljici, občina Tržič pa, naj bo v Tržiču. Več občin tudi predlaga spremembo zakona o financiranju občin v smeri ekonomsko neodvisne pokrajine (Cerklje, Jezersko, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka), na Jesenicah pa strokovno bolj poglobljeno utemeljitev pokrajin ter pojasnilo glede pristojnosti med državo, upravnimi enotami in državo.
Zanimiva mnenja so prišla tudi iz občin, ki jih vladni predlog umešča v Osrednjeslovensko pokrajino. V Domžalah predlagajo ustanovitev samostojne Kamniško-zasavske pokrajine s sedežem v Domžalah. Temu predlogu se pridružujejo v Mengšu in Moravčah, v Trzinu pa se z vladnim predlogom ne strinjajo in predlagajo manjše število pokrajin. V Kamniku menijo, naj bo Ljubljana samostojna pokrajina, območje severno in vzhodno od Ljubljane pa naj bo Osrednjeslovenska pokrajina s sedežem v Kamniku. V Medvodah pa nimajo nič proti, če jih umestijo v osrednjo pokrajino, le število pokrajin se jim zdi preveliko in bi jih po njihovem zadoščalo osem.