Lubadar je lani in letos v gorenjskih gozdovih prizadel že več kot 550 tisoč kubičnih metrov smreke.

Poseg v lastninsko pravico

Da bo sistem obvladovanja škodljivcev, bolezni in posledic naravnih ujm v gozdovih hiter in učinkovit, bo po ugotovitvah skupine za nadzor in obvladovanje podlubnikov treba poseči tudi v lastninsko pravico lastnikov gozdov.

Kranj – »Sistem obvladovanja škodljivcev, bolezni in posledic ujm v gozdovih mora biti hiter in učinkovit. To pomeni, da bo treba poseči tudi v lastninsko pravico, kajti s posegom v lastninsko pravico enega lahko ščitimo lastninsko pravico stotih ali več drugih lastnikov. Gre torej za javni interes,« je po prvem zasedanju skupine za nadzor obvladovanja in zatiranja podlubnikov dejal Jošt Jakša, generalni direktor direktorata za gozdarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in poudaril, da so po zakonu o upravnem postopku roki v primeru bolezni in škodljivcev v gozdovih predolgi, zato je nujen odstop od zakona. Po tem zakonu revirni gozdar lahko izroči lastniku odločbo o sanitarni sečnji osebno, možna je tudi vročitev po pošti, vendar se pri tem lastnik lahko vročitvi izmika petnajst dni. Ministrstvo za javno upravo bodo zdaj poskušali prepričati, da je vsaka odločba za sanitarno sečnjo v javnem interesu in da bo postopek za izdajo odločbe lahko potekal po skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tako tudi v primeru, ko je gozd v solastnini, ne bilo treba iskati soglasja vseh solastnikov. »Vsi, ki ne bodo v roku opravili svoje obveznosti, bodo kaznovani, ne glede na lastništvo,« je dejal Jakša in dodal, da problematični niso lastniki, ki želijo delati, ampak tisti, ki v gozdu ob pojavu škodljivcev ne ukrepajo, s čimer ogrožajo gozdove vseh tistih, ki z gozdovi dobro gospodarijo.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so letos doslej v gozdovih zaradi pretirane namnožitve lubadarja posekali že več kot milijon kubičnih metrov dreves, do konca leta pa naj bi ta količina narasla na dva milijona »kubikov«. Posledice so najhujše v smrekovih gozdovih, ki jih je predlani najbolj prizadel žledolom. Med takšna območja sodita tudi kranjsko in blejsko gozdnogospodarsko območje. Direktor zavoda za gozdove Damijan Oražem ob tem poudarja, da je v obdobju pretirane razmnožitve lubadarja glavni ukrep za njegovo preprečevanje in širjenje pravočasen posek in odvoz napadenega lesa iz gozda.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / sobota, 13. september 2014 / 19:41

Janševi podporniki tudi v Kranju

Na enournem mirnem shodu pred Okrožnim sodiščem v Kranju so med drugim Milana Kučana pozvali, naj pove, zakaj je Janez Janša politični zapornik.

Objavljeno na isti dan


Kranjska Gora / petek, 7. december 2007 / 07:00

Lastniki bodo prodali zemljišča

Kranjska Gora - V četrtek zvečer je v Ratečah potekal zbor lastnikov zemljišč v Planici. Na njem je večina lastnikov sklenila, da bodo državi prodali svoja zemljišča, s čimer so...

Slovenija / petek, 7. december 2007 / 07:00

Iz Rusije prišla zadovoljna

Rok Flander in Rok Marguč sta navdušena nad treningi v ruskem Abzakovu, dobro pripravljena pa se želita izkazati v nadaljevanju sezone.

Prosti čas / petek, 7. december 2007 / 07:00

Eva in Jan v Domžalah

V nedeljo, 9. decembra, ob 18. uri, se bo s svojim prvim velikim samostojnim koncertom predstavila mlada domžalska pevka Eva Černe. Glasbeni večer s številnimi gosti pripravl...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Tako so se oblačili v 16. stoletju

Škofja Loka - V Miheličevi galeriji v Kašči v Škofji Loki so odprli razstavo z naslovom Oblačilna kultura 16. stoletja. Pri tem projektu so sodelovali Združenje zgodovinskih mest Slovenije...

Kultura / petek, 7. december 2007 / 07:00

Mihelič od Miheličevih

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost so na ogled dela Franceta Miheliča (1907-1998), ki jih v svojih zasebnih zbirkah hranijo njegovi trije otroci.