Zlati časi brez spodnjih hlač!

Možje so se s svojimi "sposobnostmi" zelo radi hvalili drug pred drugim

Rekla sem že, da so bili včasih pijanci veliko prekletstvo. Nekako je bilo tudi razumljivo. Gostilne so bile na vsakem koraku. Kmetije so bile praviloma prepisane na može. Pri odločanju o gospodarjenju žena ni imela nobene besede. Izjema so bile le tiste, ki so se kot vdove po sili razmer morale poročiti s hlapcem. Tu je bil položaj nekoliko drugačen. Tako na primer ni bilo nič nenavadnega, če se je žena skupaj z otroki ubijala z delom, mož pa je njihove sadove počasi znosil v gostilno in jih pretopil v pijačo. Velikokrat so šli od hiše zadnji repi, da so bili poplačani tovrstni užitki. Lahko je bilo tudi drugače.

Prenekateri možak je bil tako skop, da ženi in otrokom ni privoščil niti beliča. Zgodilo se je celo to, da je žena morala prosjačiti za preživetje, on pa je, skoraj ob istem času, kupil travnik …  Ljubezen je bila lahko tudi nekdaj tako močna, da se je kar veliko moških in žensk raje odločilo za smrt, kot da bi živeli brez ljubljene osebe. Benjamin je imel to smolo, da je znancu zaupal, da je njegova Katra že kupila kovtre za balo. Niti sanjalo se mu ni, da je ta čas dobila drugega. Edini izhod je zato videl v mrzlih valovih Sore … Neizpolnjeno hrepenenje po ljubezni jih je gnalo, da so vzeli tudi štrik in se obesili. (Mimogrede: v Žireh je bilo že od nekdaj veliko samomorov, vendar tudi zaradi drugih vzrokov.)

Seveda so mladi fantje in dekleta kljub delu našli še veliko časa za zabavo. Toda velikokrat so nastale težave …, kajti Žirovci smo še danes znani po tem, da ne znamo ravno vešče izkazovati svojih čustev …  Včasih so imeli ob vseh večjih praznikih v Žireh sejme. Na njih so prodajali tudi žirovske kruhke, ki so bili okrašeni z »bravčkom«. Ti so bili na kruhek pritrjeni z rožco. (Žirovski kruhki so bili narejeni na roko in po tem so se ločevali od loškega.) Na teh bravčkih so bili napisani verzi, in če so fantje izbrali pravega, so z njim svojemu dekletu brez truda povedali vse! Preberite si nekaj najzanimivejših verzov:

Tebe večno bom ljubila,

četudi te nikdar ne bom

dobila!

Lepšega na svetu ni,

kakor je ljubezen.

Da se mi ne pokvari,

moram biti oprezen.

Fantič, čin, čin,

si grabežev sin,

ponoči v vas hodiš,

podnevi ležiš.

Okence zapirala bom,

rajši ostanem samica

kakor izgubljena devica.

Med ljudmi so krožile tudi številne misli, ki so namigovale na »tisto«: Neki zakonski mož je takrat, ko je imel ženo tik pred porodom, govoril: »Jaz imam gorko peč, pa gor ne smem.« To je pomenilo: Babo že imam, babo, pa kaj, ko ni za nobeno rabo … Možje so se s svojimi »sposobnostmi« zelo radi hvalili drug pred drugim. Ko so nekoč stali pred gostilno in videli bika, ki so ga pripeljali h kravi, se je oglasil najbolj »sposoben« med njimi: »Jest sn pa tuk dobr, de bi bil za cila Stara vas!« S temi besedami je želel povedati, da bi v enem popoldnevu tudi on zadovoljil vse ženske v Stari vasi, ha, ha!