Vrhunski tenis in zelena barva v Wimbledonu

Švicar Roger Federer in Američanka Venus Williams sta kralj in kraljica tenisa na sveti travi v Wimbledonu. Tu je vse v znamenju trave in zelene barve.

Težko je zbrati vse presežnike, ki so preplavili svetovne medije po finalnem trilerju v Wimbledonu. Epsko, drama, presenečenje, čudovito ... Pet vrhunskih nizov je dalo rivalstvu Rogerja Federerja in Rafaela Nadala novo razsežnost. Zdelo se je, da dvoboj traja večno, kljub temu pa se je končal prehitro. Na koncu je Švicar po skoraj štirih urah s peto zaporedno zmago izenačil rekord Björna Borga, toda le malo je manjkalo, pa bi danes na plaži v Mallorci kot wimbledonski prvak ležal Nadal.

Dvoboj je trajal tri ure in 45 minut. 14.000 gledalcev na osrednjem igrišču, med katerimi je bil tudi Borg, je v sončnem vremenu videlo enega najboljših finalov v zgodovini. Nazadnje so tako uživali ob legendarni zmagi Gorana Ivaniševića proti Patricku Rafterju pred šestimi leti. Kazalo je že, da bo Nadal postal prvi tenisač po Borgu leta 1980, ki mu bo uspelo v istem letu dobiti tako Pariz kot Wimbledon, toda naposled se je obrnilo drugače. Roger Federer je zmagal z izidom 7:6 (7), 4:6, 7:6 (3), 2:6, 6:2.

Pri ženskah se je Marion Bartoli bojevala kot levinja, a je bila daleč od nove senzacije. V finalu Wimbledona je s 6:4 in 6:1 slavila Venus Williams. To je bil že četrti naslov za 27-letno Američanko v Wimbledonu. S servisi okoli 200 km/h je povsem prevladovala, Francozinji je ob bučni podpori gledalcev na osrednjem igrišču uspelo izvleči le častni poraz.

Najpomembnejši teniški turnir na svetu Wimbledon je tesno povezan z zeleno barvo. A za to ni kriva le barva teniške podlage. Wimbledon leži v predmestju Londona. Predel mesta je zaznamovan z zeleno barvo v podobi številnih parkov in gozdov. Pika na i je seveda Wimbledon - ponos britanskega športa, kjer domuje tradicija. Turnir v Wimbledonu je eden izmed štirih turnirjev za grand slam. Podobno kot na Roland Garrosu, v New Yorku in Melbournu so tudi v Londonu turnir začeli na travnati podlagi, a tradicionalni Angleži so edini, ki so pri tej podlagi tudi ostali.

Wimbledon je najstarejši teniški turnir na svetu. Svoja vrata je prvič odprl leta 1877, ko je bil turnir odigran na Worplu Roadu. Kompleks se je leta 1922 preselil na Church Road, kjer je bilo dovolj prostora za več igrišč. Teniški kompleks vsebuje 19 travnatih igrišč, tri peščena, pet iz skrilavca, eno z ameriškim peskom ter pet dvoranskih igrišč. Najboljši igralci igrajo na osrednjem igrišču in igrišču številka 1, ki skupaj sprejmeta približno 25.000 gledalcev. Na teh igriščih lahko igrajo le najboljši igralci sveta v času turnirja, na preostalih igriščih pa se lahko za žogico podijo člani najbolj elitnega teniškega kluba na svetu. Nepozaben je tudi obisk muzeja. Kompleks je trenutno v času prenove, saj naj bi osrednje igrišče leta 2009 končno dobilo streho. Vse to je priprava na končno podobo, ki bo enega izmed vrhuncev doseglo leta 2012, ko bo Wimbledon gostil olimpijske igre.

V Wimbledonu več kot deset zaposlenih celo leto skrbi le za pripravo zelenice, tako imenovane »Svete trave«. Na osrednjem igrišču in igrišču številka 1 travo zamenjajo vsako leto takoj po koncu turnirja, na preostalih igriščih pa na približno tri leta. Trava večino leta meri 14 milimetrov, mesec in pol pred začetkom turnirja pa jo začnejo manjšati za približno milimeter na teden. Med turnirjem meri osem milimetrov.