Škodo je treba preprečiti

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 30. julij 2007 / 06:00

Računsko sodišče kmetijsko in okoljsko ministrstvo opozarja, da sistem za preprečevanje posledic suše sploh ni vzpostavljen.

Ljubljana – Na sredini novinarski konferenci Računskega sodišča v Ljubljani so predstavili revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. Sodišče je v njem ocenilo, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen, sistem odprave posledic suše pa vsebuje pomanjkljivosti. Kmetijskemu ministrstvu je zato naložilo pripravo odzivnega poročila v 90 dneh, v katerem bo navedlo aktivnosti in ukrepe, ki bodo zagotovili jasno opredelitev nalog pri preprečevanju posledic suše v kmetijstvu ter pregledno izkazovanje financiranja ukrepov tako na področju preprečevanja kot na področju odprave posledic suše v kmetijstvu.

»Ministrstvoma za kmetijstvo in za okolje podajamo tudi 23 različnih priporočil, med katerimi gre omeniti definiranje smiselnih preventivnih ukrepov, vzpostavitev sistema, po katerem bodo veliki namakalni sistemi primerno vzdrževani za delovanje, ter enotno ocenjevanje škode in preverjanja podatkov,« je dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel.

Celotna ocenjena škoda, ki jo je v revidiranih sušnih letih (2000, 2001, 2003 in 2006) povzročila suša v kmetijstvu, znaša po ugotovitvi računskega sodišča 247,26 milijona evrov. Medtem ko je (oziroma bo) odprava posledic omenjene škode državo stala 85,9 milijona evrov, sta kmetijsko in okoljsko ministrstvo za preventivne ukrepe pri preprečevanju oziroma ublažitvi posledic suše v kmetijstvu v istem obdobju porabila zgolj 3,28 milijona evrov, je pojasnil vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc.

Računsko sodišče ocenjuje, da za 26-krat večja poraba proračunskega denarja za odpravo posledic suše v kmetijstvu kot za izvajanje preventivnih ukrepov pri preprečevanju posledic suše ni učinkovita rešitev tako s finančnega vidika kot tudi glede na dolgoročne napovedi klimatskih sprememb. Slovenska država bi morala iskati bolj primerno in učinkovito kombinacijo ukrepov, njihovo težišče pa prenesti od odprave posledic suše na preprečevanje nastanka škode, ki jo povzroča suša v kmetijstvu.

Sodišče ocenjuje, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen. Kmetijsko ministrstvo je od vsaj dvanajstih ukrepov, ki jih predvideva teorija in jih izvajajo nekatere države, izvajalo le tri (gradnja namakalnih sistemov, spodbujanje ohranjanja kolobarja in ozaveščanje kmetov glede primernosti gojenja posameznih kultur). Te ukrepe je izvajalo predvsem z namenom povečevanja in pospeševanja pridelave, kar pa na ublažitev škode v kmetijstvu zaradi suše vpliva le posredno. Področje preprečevanja posledic suše v kmetijstvu je po mnenju računskega sodišča neurejeno predvsem zato, ker pristojnosti posameznih organov niso jasno določene, ker kmetijsko ministrstvo ni izdelalo strategije in programa ter letnih načrtov varstva pred sušo v kmetijstvu in ni določilo programskih in izvedbenih ciljev v zvezi s preprečevanjem posledic suše in ker ni krovnega predpisa, ki bi urejal vse možne preventivne ukrepe. Slabosti sistema preprečevanja posledic suše se tako kažejo tudi v tem, da ministrstvo za kmetijstvo nima podatkov o točnih zneskih proračunskih sredstev, porabljenih za izvedbo posameznega preventivnega ukrepa, načrtovanje aktivnosti za preprečevanje posledic suše pa ni ustrezno oziroma ga sploh ni.

Računsko sodišče ocenjuje, da se je sistem odprave posledic suše in zato dodelitev državne pomoči za ta namen s spremembo zakonodaje avgusta 2003 izboljšal, vendar še vedno ugotavlja pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti. Ugotavljajo, da sistem odprave posledic suše ni enoten pri obveščanju Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje o povzročeni škodi s strani občin, da postopek zbiranja vlog oškodovancev ni skladen s predpisanim, je pa krajši in bolj učinkovit in da so oškodovanci v postopku obveščanja občin o škodi kot v postopku ocenjevanja škode neenakopravno obravnavani, v nekaterih primerih pa škoda ni pravilno ocenjena. Prav tako ugotavljajo, da se pri izračunu znižanja katastrskega dohodka ne spoštujejo zakonska določila, zaradi česar je znižanje katastrskega dohodka kmetom lahko nepravilno, nepravilen pa je lahko tudi izračun znižanja oziroma odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav tako ni podatkov o tem, koliko Republiko Slovenijo stanejo vsi ukrepi, ki jih izvaja na področju odprave posledic suše.

Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da nepravilnosti, ki jih je ugotovilo računsko sodišče, ne pomenijo nikakršnih kršitev veljavne zakonodaje. Ugotovitve in priporočila sodišča so napotila ministrstvu, kako se s problemom suše ukvarjati v prihodnje, še pravijo.