Branjarija

Gospa Marjeta Smolnikar je v časopisu Gorenjski glas 20. julija 2007 objavila članek z naslovom Branjarija, v katerem na svojstven način komentira način dela varuha človekovih pravic in pri tem posebej mene kot sedanjo varuhinjo. Iz njenega pisanja je razvidno, da ne pozna varuhovega dela, niti postopka obravnave prijavljenih kršitev človekovih pravic.

Avtorica prispevka na podlagi (zgolj) enega dopisa (ki ga je verjetno prebrala s pooblastilom, saj so postopki pri varuhu na podlagi zakona zaupni) sklepa o nepravilnem delu varuha, ker je pozval predstavnika nasprotne strani v sporu, da pojasni svoje videnje okoliščin primera.

Varuh mora namreč spoštovati načelo, da se v postopku ugotovi dejansko stanje, saj ni mogoče ugotoviti kršitev le na podlagi prijave. Šele po pridobitvi stališča in proučitvi razlogov ter okoliščin vseh vpletenih v domnevno kršitev je mogoče objektivno ugotoviti kršitev in njenega storilca.

Določbe zakona, ki jih po oceni avtorice prispevka »očitno ne razumem«, so temelj vsakega pravnega postopka, ki zagotavlja uresničitev načela, naj se sliši tudi druga stran in tako jih poskušam uresničiti tudi v praksi. V nasprotnem primeru, če bi ugotovitve kršitev človekovih pravic temeljile le na navedbah prijavitelja, bi zares delovali po modelu »rekla kazala«, kar mi očita avtorica.

Verjetno si bom s takšnim načinom dela pri avtorici prispevka zaslužila še kakšno črno piko, vendar bi bilo drugačnih črnih pik še več, če bi sledila njeni ideji, da varuh ne sme povprašati udeležencev postopka o »neobičajno dolgih rokih in neobičajnih ali dvomljivih ravnanjih«.

Dr. Zdenka Čebašek – Travnik,

varuhinja človekovih pravic