Manjka dialoga med ljudmi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
petek, 27. julij 2007 / 06:00

Junija je občina Jezersko praznovala, letos sicer brez odprtja kakega novega objekta. Kljub vsemu pa imajo na Jezerskem kopico načrtov, o katerih je podrobneje spregovoril župan Milan Kocjan.

V občini Jezersko vsako leto junija še vedno proslavljate zgolj krajevni praznik. Ali obstajajo pobude, da bi imeli občinski praznik in občinske nagrajence, tako kot imajo to druge občine?

»Leta 1999 smo med občane Jezerskega dali anketo v zvezi z občinskim praznikom in takrat dobili tri odgovore. Dva sta podpirala sedanji praznik, ki ga praznujemo junija v spomin na dogodke med drugo svetovno vojno, eden pa se je zavzemal za nov občinski praznik ob sv. Ožboltu. Tedanji občinski svet je ocenil, naj naše praznovanje ostane po starem. Sedaj pa opozicija želi spremembo. Tako se bo spet treba ozreti za različnimi možnostmi in zbirati ideje o prazniku ter izbrati tak predlog, ki bi imel za naš kraj zgodovinski pomen. O tem pa bi morala kaj reči tudi zgodovinska stroka. V preteklosti smo ob krajevnem praznovanju delili tudi priznanja, pa je to zaradi velikega števila priznanj sčasoma zvodenelo. Na to bi morali vsekakor paziti tudi v prihodnje, če se bomo odločili o nagradah in priznanjih ob občinskem prazniku. Opozicija je predlagala, da bi (finančno) nagrajevali športne dosežke, jaz pa menim, da so pomembni tudi dosežki z drugih področij.«

Ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, ki je bil še po starem, ste omenili več letošnjih načrtov občine. Katere naložbe torej načrtujete za letos?

»Okoli 90 tisoč evrov bo vredno urejanje prostorskih aktov, ki je ena najvišjih proračunskih postavk. V asfaltiranje cest bomo vložili okoli 50 tisoč evrov, le nekaj manj, okoli 45 tisoč evrov, pa v nadaljnje urejanje javne razsvetljave. Z Elektrom je bil dosežen dogovor o skupnem vlaganju in tako smo letos poskrbeli, da gredo v središču Jezerskega vsi električni kabli v zemljo. V zraku tako ne bo več »pajkovih mrež«, od žic ostanejo le še telefonske. Pričakujem, da bodo dela kmalu končana. Letos smo uredili tudi skladiščne prostore Remont, kjer je zbirni center za odpadke, tam pa ima občina tudi skladiščni prostor za komunalno mehanizacijo. Ta investicija je stala od 15 do 20 tisoč evrov. Gre za območje, ki je bilo denacionalizirano, občina pa je odkupila zemljišča, ki jih potrebuje. Okoli 15 tisoč evrov bo stala tudi peč za ogrevanje šole, ki jo menjamo po več kot treh desetletjih. Med investicijami pa naj omenim še ureditev ceste v dolino Dol, kjer del sredstev pričakujemo tudi od uporabnikov (imetniki hiše, male elektrarne in sklad kmetijskih zemljišč, ki ima na tem območju 1600 hektarjev zemlje in »kitajsko hišo«). Ta naložba je ocenjena na 60 do 70 tisoč evrov. Čaka pa nas še obnova novega pokopališča. Projekt je v izdelavi, upam, da nam bo letos uspelo.«

Hotel Planinka na Jezerskem ima novega lastnika. Se ob tem dejstvu že čuti vpliv na jezerski turizem?

»To bi težko ocenil, saj se lastnik pač obnaša kot lastnik neodvisno od občine. Tudi kakih dogovorov med občino in lastnikom še ni bilo. Edini način sodelovanja je dvorana, ki jim jo dajemo v najem. Sicer pa bo turizem na Jezerskem lahko zaživel, ko bodo končani denacionalizacijski postopki in ko bodo povsod znani lastniki. Zaživel bo, ko se bosta gostinec in kmet povezala in turistom ponudila doma pridelano zdravo hrano. Sicer pa je turizem tržna dejavnost, pri čimer občina ne more drugega, kot omogočati pogoje za njen razvoj, denimo zagotavljati prostorske pogoje in vlagati v komunalno infrastrukturo.«

Ena od bolečih točk jezerskega turizma je tudi hotel Kazina. Kaj lahko v zvezi s tem stori občina?

»Nič. Kot sem že povedal, je ključna lastnina in le lastnik lahko kaj stori pri oživitvi hotela. Z občine lahko zgolj prepričujemo, naj se nekaj stori. Toda na vse dosedanje intervencije sem dobil odgovor, da dogovori še potekajo. Tudi sam sem veliko pričakoval od lastnikov, ki so kupili Kazino, in verjel, da na Jezersko prinašajo zdrav kapital. Sedaj na očitek opozicijskih svetnikov lahko rečem samo to, da sem se očitno zmotil. Moja želja je vedno bila, da bi Kazina živela, da bi bila središče turističnega dogajanja na Jezerskem, vendar se doslej žal to ni zgodilo. Žal smo v občini ob tem nemočni. Končno pa tudi velja, da kdor dela, tudi greši.«

Z denacionalizacijami imate na Jezerskem precej težav. Kako ste rešili primer denacionalizacije športnega igrišča?

»Nismo ga še rešili, primer je še vedno na sodišču. Ko bo postopek končan, gre na geodetsko upravo. Upam, da bo zadeva rešena v prid občine in da se bo to zgodilo do jeseni, da se bomo lahko na tem mestu lotili elektrifikacije. Dokler lastništvo ni urejeno, tega namreč ne moremo.«

Lastništvo tudi še ni urejeno na območju Planšarskega jezera?

»Občina se v zvezi s tem trenutno ukvarja z odmero asfaltiranih cest. Sicer pa je denacionalizacija proces, ki na Jezerskem že zelo dolgo traja in s tem je zaznamovano tudi osem let mojega mandata. Pričakoval sem, da se bodo ljudje pogovarjali in dogovarjali, tako pa žal manjka dialoga. Tako denimo na Jezerskem nimamo žičnice, ker se ljudje med seboj niso znali pogovarjati.«

Ali ima občina Jezersko kake možnosti, da dobi denar iz evropskih skladov?

»Želeli smo sicer kandidirati za projekt kanalizacije v letih 2007, 2008 in 2009. Kohezijski sklad pa ima merila, po katerih vlaga v take projekte v primerih, ko bi kanalizacija zajela dva tisoč populacijskih enot. Na Jezerskem jih imamo le petsto in ne izpolnjujemo osnovnega pogoja. In tudi, če bi ga, bi dobili samo 40 tisoč evrov sredstev za investicijo, ki je sicer vredna tri milijone evrov.«