Zlata poroka Gorenjke in Prekmurca

Ko sta se Jožica in Polde Ratnik z Bobovka 13. julija 1957 poročila, sta bila na občini samo s pričama, svatbo pa so pripravili doma.

Bobovek - Cerkveno sta se poročila v domači cerkvi na Kokrici. Kosilo so si privoščili v gostilni v Goričah, doma pa sta Jožičina mama in svakinja pripravili svatbo. Po petdesetih letih sta v minulo soboto v cerkvi na Kokrici znova obljubila zvestobo, na svatovščini ob zlati poroki pa je bilo kakih petdeset gostov. K obnovitvi dogodka sta ju nagovorila sinova z družinama, za Jožico in Poldeta pa je bilo majčkeno presenečenje tudi moj obisk dan pred slovesnostjo. Kljub temu sta rada poklepetala o svojem dolgem zakonskem življenju.

Kako se je danes 72-letni par sploh spoznal? Jožica je doma z Bobovka, kjer je imel njen oče kovačnico (še danes nanjo spominja zanimiv simbol, nakovalo), Polde pa je Prekmurec. Leta 1950 se je prišel učit v Kranj (po poklicu je ključavničar) in se zaposlil v Savi, tam pa je delala tudi Jožica. Spoznala sta se leta 1954, nato je šel Polde v vojsko in Jožica ga je zvesto čakala polni dve leti. V tem času ga ni nikoli obiskala, saj celo za pisma ni bilo vedno denarja. Poleti 1957 sta se vzela in naslednje leto se je rodil prvi sin. Danes imata ob dveh sinovih (mlajši z družino živi doma) še tri vnukinje in vnuka. V življenju ni šlo vse gladko, veliko je bilo dela, skrbi, tudi bolezni, pove zgovornejša Jožica. Sedaj sta že dolga leta v pokoju, Jožica 21, Polde 16 let. Dela in skrbi pa vseeno ne zmanjka: v hiši, na vrtu (značilnem po vrtnih palčkih) ali v preteklosti pri varovanju vnukov. Čeprav je bilo v življenju treba veliko potrpeti, pa sta vseeno srečna in še kar zdrava pričakala okroglo obletnico skupnega življenja.