Nominator 258

Tenis je šport za dva nasprotna igralca, je moč prebrati na internetni »prosti« enciklopediji, kjer izvemo še, da je bil Ivan Tavčar prvi Slovenec, ki je leta 1897 na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini, zgradil teniško igrišče. Pravijo, da je v igri neznansko užival. Kakorkoli že, pa pisatelj, politik in časnikar, ni bil prvi Slovenec, ki bi zmagal v kakšnem teniškem turnirju. So pa meseca rožnika, na podobno datumsko zanimiv dan, kot je bila minula sobota, zmagovali in uživali znani, popularni in tisti malo manj, a vsi zaljubljeni v ta popularni beli šport. Vse skupaj se je začelo pred enajstimi leti, na drugo septembrsko soboto v Portorožu. Torej se je prijateljem teniške igre in druženja letos zgodil že »11. Beli turnir«. Za kar gre krivda ter izključna pravica Benču – Janezu Bončini, glasbeni legendi, pevcu, kitaristu, skladatelju, rockerju po duši ter, seveda, neznansko navdušenemu igralcu tenisa. In zakaj »beli« turnir? Ker so se zanesenjaško, predvsem pa za sprostitev in zabavo, odločili igrati tenis v beli opravi, kot je nekoč bilo celo zapovedano, in »mahati« po žogici s starodobnimi »reketi«. Letošnjemu povabilu se je tudi letos odzvalo precej teniških prijateljev. Le del gorenjske športne družbe, ki je zbrana okoli Kukija –Damijana Ambrožiča (mimogrede, jutri, na petek 13., vabi na odprtje nove terase kopališča na Bledu), je letos odšel na kolesarski maraton. Benč, legenda rocka, vse od 60-tih, ko je začenjal s Helioni, stal »Ob šanku« v 80-tih in s Tino Turner reklamiral Pepsi Colo, bil Junak nočne kronike in za »Sedem veličastnih« dobil Zlato noto za najboljšega rock pevca leta 1995, je letos pazil na svoje poškodovano koleno. Naš znani, simpatični skakalec Jernej Damjan, je tisto soboto, na ta dan se je leta 1858 rodil švedski kralj Gustav V., Republika Južna Afrika pa praznuje dan mladosti, haha, izkoristil za sprostitev med treningom. Da mu je bela športna oprava pristajala, ni dvoma. Bil je opažen. Podobno kot teniški »zasvojenec«, igralec Gorenjske rekreativne lige, in še katere, Blaž Šmicberger. Nervozo pred odločilno igro je skušal zmanjšati s krajšim dremežem. In nasmejal vse, ki smo ga opazovali. Prav tako sta bila opažena zakonca Prosenc. Morda dama Tjaša Andree celo nekoliko bolj od svojega moža Toneta. Tjaša Andree, še vedno zelo »ostra« odvetnica ločitvenih postopkov in travm, je bila v »Benčevih letih« naša najboljša umetnostna drsalka, kasneje mednarodna sodnica in vplivna podpredsednica Olimpijskega komiteja Slovenije. Še vedno je zelo opažena na športno-družabnih dogajanjih. Dama, ki jo je zanimivo srečati. Kot je bilo po mnogih letih zanimivo obujati teniško-športne spomine s Karlom Strouknom, v mladosti zagrizenim tenisačem, zdaj pa mednarodnim poslovnežem. V objemu samo teniške družice, dame Lili Šegovič, sva pomenkovala, saj veste, kako da je bilo. Kako so Por, Mulej, Starc,…igrali »deble«, kdo je lepše udaril »bekend«, Uroš Pivk ali Aleš Filipčič, škoda, ker ni Barbara Mulej še več,… In da ni hec obujati blagovno znamko Yasa, uradne znamke oblačil na OI v Sarajevu. Karlo, ki je prvi k nam pripeljal svetovni Nike, najbrž že ve, kako gre v tem »biznisu«. In zatem se je slišalo: vse najboljše zate,… izza mikrofona še kar spevnega Andreja Jerasa, nekdanjega šefa ekipe Davisovega pokala ter direktorja reprezentance pred prihodom Andreja Polenca na mesto predsednika TZS, kjer je zamenjal Draška Veselinoviča, včasih prvega borznika. Voščilo je šlo nogometni legendi, rekorderju Olimpije, Viliju Ameršku, ki je prav tisti dan praznoval zadnje leto pred abrahamom. Trboveljčani so morali Vilija skorajda »odstopiti« Kranjskogorcem, kjer z ženo že dve desetletji slovita z zimskim »šankom Ameršek«. Med prvimi sta mu segla v roke direktorja, prejšnji in sedanji, Marine Portorož, Enes Lojo in Boris Zupančič. Enesa Loja je namreč lani na šefovskem stolu zamenjal prav Boris Zupančič, ki pa se mu je podobno storilo pred mesecem, ko ga je kot prvega nadzornika Dela zamenjala Andrijana Starina Kosem. Kako hitro gre vse skupaj, hm. Čestitka je veljala in držala. Popoldne je šlo naokoli. Utrujen od igre, nekaj tudi še od dopoldanskih obveznosti v Ajdovščini, je bil videti Zmago Geršak, Ljubljančan v Kranju, direktor Gradbinca – Gipa. Z ženo Suzano, dekliško Štrukelj, rojeni Primorki, pomočnici ravnatelja na OŠ Franceta Prešerna v Kranju, sta bila videti sproščena, kot da bi bila v Wimbledonu. Le da tisti dan rezultati niso šteli tako zelo močno. Vredno pa je bilo priti in biti tam. Okusne ribe sta splakovala grška solata na piranski način ter še boljša krompirjeva z veliko čebule. Čez vse to pa istrska malvazija. Sem in tja še kako pivo, na igriščih pa veliko vode. Pravzaprav enostavno. In tako lepo. Škoda, ker gre na Gorenjskem kaj podobnega premalokrat. Že zdaj »bravo!« za dvanajsto ponovitev. Vsem lepo popoldne, danes, v petek 13., ob Blejskem jezeru in povsod tam, kamorkoli odhajate. Ja, danes bi praznoval tudi Gaj Julij Cezar, rimski vojskovodja in politik. Pa ostanimo sproščeni kar s svojimi,…