Visokogorske kulturne poti

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: GG Plus / sobota, 30. junij 2007 / 06:00

Gorenjski muzej bo v sodelovanju s Triglavskim narodnim parkom na območju Pokljuke, Spodnje bohinjskih gora in Triglavskega pogorja pripravil pet visokogorskih kulturno-pohodniških poti. Speljane so po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva.

Triglavsko predgorje in tudi njegov gorski svet že tisočletja privablja človeka. Na začetku mu je ta svet nudil dobrine za preživetje, saj se je po njem gibal kot lovec, nabiralec rude, nabiralec zdravilnih zelišč, kot pastir, drvar, oglar. Šele v novejši dobi, v zadnjih stoletjih, je ta svet postal zanimiv za znanstvenike in strokovnjake, ki proučujejo naravne okoliše in vplive človeka na ta divji svet. To pa je tudi svet, ki je privlačen predvsem za turiste in planince.

V okviru mednarodnega projekta Železna pot – Iron Route, ki združuje partnerje iz Italije, Avstrije in Slovenije, so se povezali predeli, ki jim je skupna rudarska preteklost. Eden glavnih ciljev projekta je bilo ovrednotenje starih, z rudarstvom zaznamovanih predelov ter ozaveščanje lokalnih in regionalnih identitet o pomenu te dejavnosti v preteklosti.

Z denarjem, ki je bil sofinanciran iz Evropske skupnosti, v okviru programa Interreg III b Območje Alp, so bila dokumentirana in raziskana nova arheološka najdišča ter pozabljena rudna nahajališča na območju vzhodnih Julijskih Alp: Pokljuke, Triglavskega pogorja, Spodnje bohinjskih gora, Jelovice in Bohinja. Rezultati arheoloških raziskav so bili podlaga za t.i. visokogorske kulturno-pohodniške poti, ki so speljane po najpomembnejših območjih starega rudarstva, železarstva in pašništva. Poti označujejo table, ki jih je postavil, oblikoval in izdelal Triglavski narodni park. Večletne arheološke raziskave so potekale v sodelovanju med Gorenjskim muzejem, vodila jih je Marija Ogrin, ter bivšim direktorjem Triglavskega narodnega parka Janezom Bizjakom.

Turist oz. planinec si bo lahko t.i. Železno pot, ogledal v petih krožnih pohodih:

Po sledeh bobovca na Pokljuki, Po sledeh bronastega zvonca v Fužinskih planinah, Po Zlatorogovih sledeh med Komno in Voglom, Po sledeh Ajdov med Bohinjsko Bistrico in Pečano pod Ratitovcem ter Po sledeh prvih pastirjev v Krmi.

Prva pot bo odprta v petek, 29. junija 2007. Poteka v smeri Mrzel Studenec – Planina Klek – Planina Lipanca – Planina Javornik – Rudno polje – Mrzel Studenec. Na vsaki od teh točk bo lična informacijska tabla s potrebnimi podatki v slovenščini in angleščini.

Na Planini Klek je ena najpomembnejši visokogorskih planin, kjer sta se v toku zgodovine prepletali dve izraziti panogi: rudarstvo in pašništvo. V gozdni okolici planine so številne rudne jame, z arheološkimi izkopavanji pa so bili odkriti temelji stavb, ognjišče z ostanki poznoantičnih keramičnih loncev. Odkritih je bilo tudi nekaj bronastih zaponk. Najdbe izpričujejo delovanje planine v rimskem in zgodnjesrednjeveškem času.

Naslednja postaja je Planina Lipanca, kjer še vedno lahko najdemo bobovec. Bronasto bodalo iz 10. stol. pr. n. št. dokazuje obljudenost planine že v bronasti dobi. Bobovec še vedno lahko najdemo tudi na Planini Javornik, kjer je bil odkrit tudi okrogel nasip oz. spiralnica železove rude.

V naslednjih tednih bodo odkriti še preostali deli Železne poti, med drugimi informacijske table na Komni, Planini Krstenica, Planini Laz, Planini Ovčarija.

Osrednja informacijska točka o Železni poti je v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Stopite v ta čudoviti alpski svet ter njegovo popolno lepoto dojemite v sožitju s kulturno pokrajino, ki jo je v tisočletjih in stoletjih ustvarila človeka roka.