Prostovoljci širijo dober glas

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
četrtek, 14. junij 2007 / 06:00

Marjan Gantar, doma iz Stražišča, je pred kratkim postal predsednik Območnega združenja Rdečega križa v Kranju. Kako bo pod njegovim vodstvom delovala tradicionalna humanitarna organizacija?

Kakšna je vaša predzgodovina pri humanitarnem in socialnem delu?

»Dvanajst let sem bil kranjski mestni svetnik in v tem obdobju sem na pobudo prijatelja začel sodelovati tudi z Območnim združenjem Rdečega križa v Kranju, kjer sem bil prejšnji mandat tudi član območnega odbora. Sicer pa se ta socialna nit vleče že daljše obdobje. Kot mlad učitelj sem na Primskovem že vodil podmladek Rdečega križa, s socialno problematiko pa sem se zbližal tudi pri svojem poznejšem poklicnem delu. Delal sem namreč na zavodu za zaposlovanje in spoznaval stisko ljudi, ki so brez dohodkov, zgolj z nizki socialnimi pomočmi, težko živeli. S tem sem se srečeval tudi kot sekretar socialnega varstva in skrbstva. Ko pa sem delal v Ljubljani na tedanji republiški konferenci SZDL, kjer sem bil zadolžen za mednarodno sodelovanje in stike z zdomci, sem spoznaval tudi njihov način življenja.«

Pred kratkim ste postali predsednik območnega Rdečega križa v Kranju. Čemu boste v času svojega vodenja dali največji poudarek?

»Ko se bova prihodnjič srečala v prostorih naše organizacije, bo na steni zemljevid z vsemi krajevnimi odbori Rdečega križa. Slednjim je namenjena prva od mojih programskih nalog, ki sem jih predstavil tudi na skupščini naše organizacije. V šestih občinah, ki jih »pokriva« naše območje, deluje 40 krajevnih organizacij, od teh jih je 28 zelo aktivnih, zlasti v podeželskem okolju, medtem ko jih v nekaterih mestnih in primestnih območij ni čutiti. Tem bomo v prihodnje namenili večjo pozornost, organizirali bomo akcije, s katerimi bomo na terenu vzpostavili krajevne odbore, kajti če ni trdne baze na terenu, ki je prvi kontakt z ljudmi, potem organizacija ne more biti uspešna. Poglejte, v preteklosti so prostovoljci hodili od vrat do vrat in pri ljudeh pobirali članarino za Rdeči križ, sedaj imamo to na položnicah, kar se mi zdi velika napaka, saj smo s tem ljudi prikrajšali za osebni stik.«

Kako boste aktivirali dragoceni človeški potencial, ki ga imate že s sedanjimi prostovoljci Rdečega križa?

»V območnem združenju dela 292 prostovoljcev, ki naredijo skupaj več kot 7600 prostovoljnih delovnih ur. Imamo tudi več kot tri tisoč krvodajalcev, vendar ti niso aktivni sodelavci Rdečega križa, lahko pa bi jih k temu pritegnili, saj bi kot darovalci krvi lahko najbolj verodostojno predstavljali humanitarno organizacijo in bili zelo uspešni v stikih z ljudmi. Z vključitvijo takih ljudi bomo skušali organizirati močnejšo mrežo krajevnih odborov. Dragoceni so tudi mladi sodelavci. V šolah pridno delujejo podmladki Rdečega križa, vendar v srednješolskem obdobju mlado generacijo izgubimo. Skušali jih bomo pridobiti prek klubov študentov, mladih krvodajalcev, ki jih imamo iz več kranjskih srednjih šol, mladih, ki jih v Rdečem križu srečujemo na tečajih prve pomoči, ko opravljajo šoferski izpit … Iz te baze bi lahko snovali človeški kapital za delo v humanitarni organizaciji.«

Po eni strani želite graditi na mladih, po drugi pritegniti starejše, v Rdečem križu torej želite doseči sozvočje generacij?

»Tudi programi Rdečega križa so v veliki meri namenjeni starejšim ljudem, njihovi kakovosti življenja, skrbi za njihovo zdravje, za kar morajo tudi sami zavestno več narediti. Starejše ljudi, ki so še zdravi in sposobni, pa želimo aktivirati tudi za prostovoljno delo v Rdečem križu. S svojimi programi pa bomo še naprej delovali v smislu pomoči starejšim ljudem. Dokler so ti še zdravi, dejavni in lahko poskrbijo zase in za mlajše generacije, ni težav. Ko pa jih zapusti zdravje in ne morejo več skrbeti zase, v domove starostnikov pa še niso sprejeti, nastopi praznina. Mladi so v službah, za obnemogle starše nimajo časa, Rdeči križ pa bi lahko zanje poskrbel z različnimi programi, denimo nego na domu, pomočjo v gospodinjstvu, z možnostjo prevozov k zdravnikom, v gledališče ali na obiske, vse seveda ob pomoči prostovoljcev. In tudi, potem ko stari ljudje odidejo v domove, kjer zanje strokovno dobro skrbijo, občutijo pomanjkanje človeških stikov. Tu bi spet lahko nastopili prostovoljci Rdečega križa. Enako možnost vidim tudi pri preprečevanju zlorab starejših ljudi. Naša naloga je tudi omilitev medgeneracijskega prepada, ki se zaradi spremenjenih družbenih odnosov širi med ljudmi. konfliktov. V prihodnjih tednih bom s sodelavci v območnem odboru (med njimi so tako mlajši kot starejši ljudje) izdelal akcijski načrt, kako kadrovsko prenoviti organizacijo, da bo ta polno zaživela. «

Med svojimi temeljnimi nalogami za naprej ste napovedali tudi, da boste skušali vrniti ugled humanitarni organizaciji. Kako?

»Že prejšnje vodstvo Rdečega križa Slovenije (s predsednikom Janezom Remškarjem) je veliko storilo, da povrne ugled organizaciji, ki jo je omajala afera iz časa sekretarja Jeleniča. S slednjo je treba dokončno razčistiti, da se odpravijo vsi dvomi o njenem delovanju, sicer tega nahrbtnika zlepa ne bomo mogli sneti, poleg tega pa mora biti delovanje Rdečega križa ves čas povsem pregledno. V območni organizaciji pa bomo njen ugled krepili z dvigom strokovnosti in z večanjem prepoznavnosti Rdečega križa. To lahko storimo z akcijami pomoči predvsem domačim ljudem, ki živijo v revščini in stiski, z dobrim delom prostovoljcev, ki najbolje poznajo razmere v svojem okolju, ki bodo prišli do vsakega človeka in v stiku z njim širili dober glas o Rdečem križu. Zelo cenim delo prostovoljcev, vsak zase je dragocen in ko smo začeli snovati nov koncept delovanja krajevnih organizacij Rdečega križa, so z veseljem sprejeli mojo pobudo. Sicer pa dober glas lahko širimo tudi s pomočjo medijev ter odmevnih akcij in prireditev, v katerih bi lahko sodelovali domači estradni umetniki.«