Paradižnikov molj se širi

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Na Gorenjskem je pet žarišč paradižnikovega molja: v Žejah, Šenčurju, Spodnjih Pirničah, Križah in Kovorju.

Kranj – Paradižnikov molj se je okoli leta 1960 začel širiti po Južni Ameriki, odtod pa so ga z mednarodno trgovino zanesli tudi v Evropo. Najprej se je pojavil v vzhodnem delu Španije, dve leti kasneje je bil že v Italiji, predlani so prve metuljčke novega škodljivca odkrili tudi v Sloveniji. Ker njegovo izkoreninjenje ni več možno, morajo v državah, kjer se je pojavil, uvesti ukrepe, s katerimi bi omejili pretirano razmnožitev in nastajanje gospodarske škode. V Sloveniji so že ukrepali. Republiška fitosanitarna uprava je pred dobrim letom izdala odločbo, ki določa poseben nadzor paradižnikovega molja in gostiteljskih rastlin, razmejitev območij napada, fitosanitarne in druge ukrepe v žarišču napada in varovalnem pasu ter omejitve za gostiteljske rastline. Ob prvi razmejitvi je bilo na seznamu 22 napadenih območij v Sloveniji, med njimi tudi Žeje v občini Naklo. Na dopolnjenem seznamu, ki ga je fitosanitarna uprava objavila v začetku letošnjega januarja, jih je 55, od tega pet na Gorenjskem - poleg Žej še Šenčur, Spodnje Pirniče, Križe in Hudo (z žariščem v Kovorju).

Glavni gostitelj paradižnikovega molja je paradižnik, lahko pa napade tudi krompir in druge vrste razhudnikovk, celo jajčevce, nekatere okrasne rastline pa tudi samonikle vrste, kot so pasje zelišče, navadni kristavec in tobakovec. Na napad paradižnikovega molja kažejo poškodbe na gostiteljskih rastlinah (izvrtine in galerije nepravilnih oblik na plodovih, steblih in listih), upočasnjena rast rastlin, zakasnelo oblikovanje plodov, vidni črni iztrebki na listih in plodovih, ki jih puščajo ličinke, ter ulovljeni molji na feromonskih in drugih vabah. Imetnik gostiteljskih rastlin v žarišču napada mora odstraniti napadene rastline ali njihove dele, v rastni dobi do konca septembra opazovati žarišče, zatirati molja z biotičnimi ali fitofarmacevtskimi sredstvi, uvesti kolobarjenje, odstraniti rastlinske ostanke z rastišča in po spravilu pridelka obdelati zemljišče do globine najmanj dvajset centimetrov. Nekateri od teh ukrepov veljajo tudi v varovalnem pasu oz. v okolici žarišča napada, fitosanitarni inšpektor pa lahko odredi še dodatne ukrepe za napadeno območje in za napadene plodove – prepoved prodaje ali uničenje plodov, razkuževanje rabljene embalaže …