Ultramaraton je način življenja
Jure Robič se pripravlja na dirko prek Amerike, ki jo bo vozil zadnjič. Generalko je opravil kar doma, na dirki okoli Slovenije (DOS) in zmagal.
Jure Robič, dvakratni zmagovalec najtežje športne preizkušnje, kolesarske dirke prek Amerike (RAAM), zmagovalec ultramaratonskih preizkušenj Le tour Direct 2005 in Le Tour Ultime 2006, je postal tudi zmagovalec prve izvedbe ultramaratonske kolesarske dirke okoli Slovenije (DOS), ki je bila dolga 1.146 kilometrov z dvanajst tisoč metri višinske razlike. Premagal jo je v enem dnevu, 14 urah in minuti ter za dve uri in 40 minut prehitel drugouvrščenega Marka Baloha. Njegova povprečna hitrost je bila 30,1 kilometra na uro.
Kaj vam je pomenil nastop na DOS?
»Dirka okoli Slovenije je bila zadnja generalka pred dirko prek Amerike, ki je najtežja dirka na svetu, za katero ni dovolj, da si pripravljen 99-odstotno. Pripravljen moraš biti 110-odstotno in trenutno sem nekje pri stotih odstotkih. Dirka pa zame ni bila pomembna zgolj kot generalka, saj je nastopiti na domači dirki, nasploh prvi ultramaratonski dirki doma, za kolesarja še poseben izziv.«
Lahko primerjate dirko okoli Slovenije z dirko prek Amerike?
»Dirka se enako, le DOS je dolga četrtino RAAM. Trasa je bila sicer kar težka, saj smo morali premagati dvanajst tisoč metrov višinske razlike. Vozil sem brez postankov, kar je bilo zame normalno. S kolesa sem stopil le, ko sem šel na potrebo. Tudi na dirki prek Amerike grem prva dva dni, okrog tisoč sto kilometrov, brez počitka. Razlika je tudi v tem, da sem DOS vozil na polno, ker je proga krajša. V Ameriki hitrost ni tako visoka, je pa prav tako velik napor, saj gre del trase po puščavi, kjer je huda vročina, tudi 50 stopinj.«
Kdo vas je spremljal na DOS?
»V ekipi je bilo nekaj ljudi, večinoma iz Slovenske vojske, kjer sem zaposlen. Imel sem tudi zravnika, mehanika, kuharja, predvsem zato, da so tudi oni vadili za RAAM.«
Ste se za DOS kaj posebej pripravljali?
»Zadnjih štirinajst dni pred dirko sem dvignil intenzivnost treningov. Razdalje so sicer ostale enake, sem pa vmes delal intervale, ter z vožnjo v zavetju avtomobila trening za hitrost. Teden dni pred DOS sem zmagal cestno dirko v Vidmu v Italiji. Dolga je bila 160 kilometrov z 2.500 metri višinske razlike.«
Kateri del trase je bil najtežji?
»Od Kranjske Gore do Kranja, ker je pihal močan nasprotni veter, kar je za kolesarjenje poleg dežja najtežje.«
Najlepši trenutek z DOS?
»Zagotovo takrat, ko sem se peljal skozi rojstni kraj, Koroško Belo. Pričakala me je družina, navijači in vse emocije so prišle na plano. Res je bilo lepo, vedno mi bo ostalo v spominu. Ob tej priložnosti bi se zahvalil vsem, ki so navijali zame, skupnosti Koroška Bela, predvsem pa Roku Pekolju, učitelju telesne vzgoje, ki je ob progo pripeljal šolarje. Tudi na Jesenicah je bilo veliko navijačev. To so res lepi spomini.«
Koliko kilometrov imate letos že na števcu?
»21.500.«
Veliko trenirate ponoči?
»Sedaj ne, ker ni potrebe. Imam že dovolj izkušenj. Treniram predvsem količinsko veliko. To je sedem, osem ur dnevno. V enem dnevu naredim 240 do 270 kilometrov, od 2.500 do tri tisoč metrov višinske razlike.«
Koliko kilometrov mora imeti povprečen rekreativec, da gre lahko na DOS?
»Niso samo kilometri. Mora biti tudi psihofizično dobro pripravljen. Vsaj štiri ali pet tisoč kilometrov pa je treba imeti, da lahko brez kakšnih poškodb prepelješ takšno razdaljo v 62 urah.«
Dejali ste, da niso vse kilometri?
»Pomembna je splošna kondicija, da živiš športno. Ultramaraton je način živjenja. Pravilno se moraš prehranjevati, dovolj spati, povsem izključiti alhohol. Vse to so kamenčki v mozaiku, ki pripeljejo do končnega uspeha. Veste, na krvni sliki je treba delati več let.«
Na DOS ste tudi padli. Je bila vzrok preutrujenost?
»Ne, šlo je za nezbranost. Na semaforju je bila rdeča luč, pa sem se odločil iti na malo potrebo. Ko sem zapeljal na pločnik in hotel s kolesa, sem bil nepazljiv in padel.«
Koliko kalorij ste porabili na dan?
»Na DOS sedemsto na uro, torej več kot 16 tisoč na dan.«
Kako jih nadomestite?
»Veliko je treba jesti, vsakih 15 minut. Jem tekočo hrano, ki ima veliko kalorij, kot na primer »insure« mleko, ploščice, geli.«
Kaj vas sploh še motivira?
»Uživam v športu, rad sem v kolesarski družbi, ker so to fejst fantje. Vsi so podobni ljudje kot jaz,
živijo kot jaz.«
Imate kaj časa za družino?
»Če ne treniram, sem doma. Vsak prosti trenutek posvetim družini. Moj stil ni hoditi po zabavah, lokalih. Rad sem z ženo in sinom, ki je star dobri dve leti in pol.«