Slabovidni

<p>Brajice niti ne znajo več vsi uporabljati.</p>

Kadar je človek aktiven, tedaj dogodki in ljudje poiščejo tebe in ne ti njih. Tako so povsem slučajno v moje življenje stopili slepi in slabovidni. S kolegom smo njihovim potrebam priredili likovno razstavo. Izdelana je bila v reliefni 3D-tehniki. Slikam smo dodali opise v braillovi pisavi in kar naenkrat smo jih lahko povabili medse. Lahko so gledali razstavo, povsod so jo z veseljem sprejeli in namigovali, kako lahko še sodelujemo, kaj lahko izboljšamo. Počutila sem se kot specialistka za delo s slepimi, v resnici pa sem zgrabila priložnost, v kateri sem se znašla, in prisluhnila njihovim posebnostim, potrebam in željam. Ko smo v Naklem pripravljali novo tematsko pot pod Štucljem, sem lahko predlagala tudi dopolnitve za slepe. Tako so table opremljene s kratkimi povzetki v brajici, klopce ob tabli morajo biti levo ali desno od tabel, ne pred njimi, da lahko človek pristopi čisto blizu in otipa brajico ali vzame v roke povečevalno steklo in bere kot pač lahko. Enako je s klančinami. Kadar jih načrtujemo na začetku gradnje, ni dodatnega stroška. Če je treba obstoječe robnike predelati, je strošek dodaten. Tako sem pri načrtovanju nove poti slepe nekajkrat vprašala za nasvet. Uporabnike je treba vprašati prej, kaj potrebujejo, kako naj uredimo. Žal je pogosto pot obratna. Ljudje vse naredijo sami in potem pričakujejo od posebnih uporabnikov hvaležnost, v resnici pa je stvar zanje neuporabna. Tako so se obiskovalci najavili na obisk, ko je bila pot še v pripravi. Ko so učenci in dijaki z zavoda IRIS opazili, da jim stvari razlagajo naši dijaki, so prisluhnili še bolj. Po sprehodu ob novi učni poti pod Štucljem smo prišli še k nam, na center. Poleg brajice si slepi danes pomagajo tudi z zvočnimi zapisi. Brajice niti ne znajo več vsi uporabljati. Telefon in računalnik lahko uporabljamo s pomočjo zvoka. Mnogi oslepijo kasneje, in kdor se v zgodnji mladosti ni naučil branja v brajici, se v zrelih letih mnogo težje. Nad parkom v našem centru so vsi navdušeni, najbolj pa ljudi sprostijo živali. Pri vstopu v hlev imajo lahko še pomisleke, umazal se bom. Ko odpor premagajo, jih pravzaprav težko spraviš ven iz hleva. Vse je čisto in urejeno, odrasle krave so zunaj na pašniku, telički so majhni, nekateri so se ravno skotili. Kdo ne bi tega rad opazoval? Ko pridemo h konjem, bi jih lahko kar tam pustili. Vsi želijo božati te čudovite živali. Slepota ali slabovidnost nista ovira, konji takšne obiskovalce čutijo še bolj. Na koncu se poslovimo običajno z enakimi željami. Obiskovalci prosijo, ali lahko še pridejo. Mi jih vabimo, saj so pravi gostje za dijake, ki se preizkušajo v svojih spretnostih, čisto nekaj drugega kot le sošolci in učitelji.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ...&nbsp;

Prosti čas / petek, 13. julij 2007 / 07:00

Aki Rahimovski solo

Prvi samostojen album Akija Rahimovskega z naslovom U vremenu izgubljenih je svoj prostor našel tudi na policah slovenskih trgovin s ploščami. Potem ko je skupina Parni Valjak objavil...

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

V Kranju soglasje Blažu Kavčiču

Kranj - Kranjski mestni svetniki so na oktobrski seji s trinajstimi glasovi za, osmimi proti in petimi vzdržanimi glasovi, potrdili kandidata za člana državnega sveta Blaža Ka...

Naklo / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Denar poplavljencem

Naklo - Občinski svet Občine Naklo je na četrtkovi seji sklenil, da bo denar za izplačilo oktobrskih sejnin petnajstim svetnikom nakazal v Železnike, kjer je bilo največ škode v...

Naklo / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Vaški odbori bodo

Naklo - Na oktobrski seji so med drugim obravnavali predlog Poslovnika občinskega sveta Občine Naklo, ki so ga z dopolnitvami soglasno potrdili. Več časa so namenili razpravi o o...

Železniki / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Nova skrb: kako ogrevati

Čeprav se v Železnikih življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, pa nekatere skrbi, kako bodo preživeli zimo. Narasla voda in blato sta namreč marsikomu uničila ne samo stanovanje, temveč tudi centr...

Zanimivosti / sreda, 24. oktober 2007 / 07:00

Gorenjske tajnice pomagale po ujmi

Železniki - Po naravni katastrofi je Železnikom pomagal tudi Klub tajnic Gorenjske. Kot je pojasnila predsednica Tatjana Justin, jim je bila v veliko pomoč kolegica Bojana...