Več škode zaradi zveri

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je predstavila aktualne dogodke v kmetijstvu.

Ljubljana – Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je predstavilo stališča do ukrepov za preprečevanje širitve koruznega hrošča, problem škod v kmetijstvu zaradi divjadi in zveri ter povečanje dohodninske osnove zaradi sredstev iz ukrepov Skupne kmetijske politike. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je izrazil podporo ukrepom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede izdaje dovoljenja za uporabo tretiranega semena koruze. Ta poleg izvajanja kolobarja zagotavlja gospodarno pridelavo koruze in je najmanj sporna z vidika varovanja okolja. Ob tem je poudaril, da bo Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije kmete obveščala in opozarjala na pravilne postopke ter potrebne ukrepe pri setvi.

Zveri in divjad kmetom povzročajo vedno več težav. Škode po divjadi ter zvereh ogrožajo rejo živali. Na nekaterih območjih je škoda glavni vzrok za opuščanje kmetovanja in zaraščanje kulturne krajine. Zbornica izpostavlja problem koncesijskih pogodb za trajnostno upravljanje z divjadjo, ki jih podeljuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lovskim družinam za obdobje dvajsetih let. V zvezi s tem so podali predlog dodatnega člena, ki bi določal, da se v primeru spremembe zakonodaje spremeni tudi koncesijska pogodba. Zaradi vse večje škode, ki jo povzročajo divji prašič, jelenjad, srnjad, krokarji ter vrane, v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije predlagajo zavarovanje škode zaradi divjadi, ki naj bi jo zavarovale lovske družine ali država in spremembo sistema prijave škod. Prav tako si prizadevajo za pripravo učinkovitega ter poenotenega sistema ocenjevanja škode.

Konec prejšnjega meseca je predsednik vlade sprejel predstavnike kmetijskih organizacij s povabilom za dogovor glede skupnega reševanja vprašanj v kmetijstvu. Kljub temu Ministrstvo za finance namerava brez predhodnega usklajevanja s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije v povprečni znesek pripisanih sredstev za ukrepe kmetijske politike za leto 2008 všteti vsa plačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD) in vsa izplačana EKO 0 plačila, kar v zbornici ocenjujejo kot nesprejemljivo. Vštevanje OMD plačil v pavšalni izračun pripisanih subvencij na površino bi najbolj prizadel kmetije na območjih s težjimi pridelovalnimi razmerami. Gre za površine, ki so najbolj podvržene zaraščanju in stanje v zemljiškem katastru najbolj odstopa od dejanskega stanja. V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije od Ministrstva za finance pričakujejo, da za leto 2008 v primerjavi z letom 2007 ne poveča zneska pavšalno pripisanih sredstev za ukrepe Skupne kmetijske politike ter s tem kmetijstvu olajša premostiti slab ekonomski položaj.