Računalnik in jaz: Podatki in informacije

Ves čas, ko govorimo o računalnikih in internetu, se srečujemo z bolj ali manj znanimi ali nepoznanimi pojmi. Sicer njihovo poznavanje ne vpliva na naše delo, je pa vseeno prav, da jih poznamo. Že zaradi splošne razgledanosti. Saj nenazadnje tudi o avtu bencinu veste, da gre na bencin, ki je predelan iz nafte, ki jo črpamo iz zemlje. Zakaj torej ne bi tudi o računalnikih vedeli še kaj bolj podrobnega. Vsaj to kako v osnovi delujejo in kaj uporabljajo, da lahko z njimi počnemo to, kar pač delamo.

Kaj sploh je informatika? Informatika je veda, ki se ukvarja z avtomatizacijo informacij. Sam pojem je skovanka iz besed informacija in avtomatika. Informatika nam olajšuje življenje, predvsem pa nam omogoča hitrejše in bolj učinkovito delo, ki je tako bolj pregledno, lažje sledljivo in predvsem transparentno. V veliki večini so vsi klasični delovni postopki informatizirani, torej računalniško podprti. Za to pa je potrebna ustrezna opremljenost delovnih mest, potrebna pa je seveda tudi vse višja stopnja izobraženosti ljudi. Pri informatiki se srečujemo s podatki in informacijami. Le-ti se pretakajo po informacijskih poteh in kanalih. Od njih je odvisno delovanje računalnika in dobljeni rezultati našega dela.

Podatek je pojem, ki ima za nas veliko vrednost, je za nas pomemben in na osnovi njega lahko sprejemamo odločitve. Predstavlja predstavitev dejstva, koncepta ali navodila na način, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo s strani človeka ali stroja. Informacija pa je pojem, ki ima za nas sporočilno, ne pa tudi pomembno vrednost. Na njeni osnovi lahko zgolj sklepamo na nekaj. Je pomen, ki ga človek pripiše podatkom in je interpretacija le-teh. Informacija so podatki, ki so postavljeni v kontekst, so predmet sporočanja in komuniciranja. Prejeta informacija spremeni naše znanje, vpliva na naše odločitve in ravnanje. Enota informacije je bit – »binary digit«.

En bit informacije dobimo z odgovorom na vprašanje, pri katerem sta možna natanko dva enako verjetna odgovora. Ali da ali ne, ali pa črno ali belo, to je zdaj vprašanje. Odgovor je lahko le eden, vrednost odgovora pa je lahko le 0 ali 1. Tako računalniki kot tudi informatika je zasnovana na binarnem, dvojiškem številskem sistemu, kjer se vse operacije izvajajo s pomočjo dveh cifer: 0 in 1. Vsak znak v informatiki je zapisan s kombinacijo osmih bitov, kombinacijo osmih 0 in 1. Tako zapisanih osem bitov predstavlja 1 byte, ki je enote za merjenje in predstavitev informacij.

Ko na tipkovnici pritisnemo izbrano črko, se signal pretvori v kombinacijo osmih 0 in 1. Ta signal zatem potuje v računalnik, kjer procesor signal prevede v grafični zapis, v črko, ki se s pomočjo grafične kartice prikaže na zaslonu ali pa se preko tiskalnika zapiše na papir. Pravzaprav vso postrojenje računalnika ves čas prenaša signale med posameznimi komponentami računalnika. Signale v računalnik vnašamo preko vhodnih enot, kot so tipkovnica, miška, optični čitalnik, rezultati pa se prikažejo na izhodnih enotah, kot so zaslon, tiskalnik ali pa zvočniki. Vse te enote so preko vodil povezane in speljane v srce računalnika – procesor ali centralno procesno enoto. Ko dodamo še pomnilniške enote, kot sta trdi disk in hitri pomnilnik – RAM, potem je to že celotna sestava računalnika. Ta počne ves čas isto, prenaša pakete osmih 0 in 1 med posameznimi komponentami računalnika. Pri tem pa jih ves čas pretvarja v obliko, ki je za nas razumljiva.

Računalnik si lahko predstavljate kot ogromno vozlišče stikal, podobnih tistim, s katerimi prižigamo in ugašamo luči. Teh stikal je v računalniku nešteto, pri tem pa je njihova velikost mikroskopska. Po stikalih se prenašajo električni signali, ki nam z ustrezno kombinacijo dajo želene rezultate. Računalniki delajo samo s pomočjo dveh vrednosti, 0 in 1. Vaše življenje pa ima običajno neskončno mnogo vrednosti, s katerimi se prebijate skozi vsakdan. No, ali sedaj razumete, zakaj računalniki ne morejo nadomestiti človeka?