Rad slišim in govorim resnico

"Življenjsko vodilo, ki mu sledim že od mladosti, je zavzemanje za malega človeka," pravi Ibrahim Smajić (Stranka demokratske akcije Slovenije).

Kratka osebna predstavitev: datum in kraj rojstva, stan, število otrok, kaj ste po izobrazbi, kje ste zaposleni?

»Rojen sem 19. aprila 1957 v okolici Sanskega Mosta v BiH. Na Jesenice sem prišel leta 1973 v poklicno šolo, ki sem jo uspešno končal. Na Jesenicah sem si ustvaril družino in sem oče dveh hčera. Zaposlen sem v Enos Energetiki na Jesenicah kot upravljavec energetskih naprav.«

Želim si, da bi Občina Jesenice postala … (opis v nekaj stavkih)

»Želim si, da bi bila občina Jesenice taka, da bi sem z veseljem prihajali ljudje iz vseh koncev Slovenije v želji, da tu tudi ostanejo. Želim si, da bi bilo čim manj brezposelnih. Da bi bilo še več delovnih mest. Da bi bila občina še bolj komunalno urejena. Da bi bilo čim manj ekoloških problemov. Da bi se občani počutili čim bolj varne. Da bi Jeseničanke in Jeseničani živeli čim bolj dostojno življenje.«

Katere cilje boste zasledoval kot občinski svetnik?

»Kot občinski svetnik bom zagovarjal vse zgoraj omenjeno. Menim, da je potrebna čim prejšnja ureditev še preostalega dela bivše železarne - območja Fiproma, odpiranje novih kapacitet za turistično dejavnost. Na občinskem svetu smo že sprejeli Strategijo razvoja občine, v kateri je vse našteto in še več, zato bom z vsemi močmi podpiral njeno realizacijo.«

Katere svoje tri osebnostne lastnosti bi izpostavili (pozitivne ali negativne)?

»Kot oseba sem zelo odprt za vse pogovore, zelo rad slišim in govorim resnico, ne glede na posledice. Zastavljene naloge in cilje se trudim izvesti čim bolj pošteno, natančno, strokovno in pri tem sem zelo vztrajen. Nikoli ne posplošujem stvari oziroma si ne ustvarjam mnenja na podlagi mnenj drugih, pač pa si vedno ustvarim lastno mnenje, za katerim kasneje tudi trdno stojim. To mi velikokrat dela preglavice, vendar pa menim, da je takšna pot edina pravilna.«

Najljubši hobi oziroma preživljanje prostega časa?

»Prostega časa imam v zadnjem času bolj malo, a ga poskušam koristno izkoristiti: hodim na rekreacijo, zelo rad prebiram knjige in časopise, tudi prostovoljno delam ter poskušam na kakršenkoli način, finančno ali moralno, pomagati ljudem v stiski.«

Zadnja prebrana knjiga

»Pet stoletij Triglava, ki jo je napisal Julius Kugy.«

Najljubši kraj za dopust

»Dopust največkrat preživimo v mojem rojstnem kraju v Bosni. Moja mama živi v Bosni sama, kar nam nalaga tako dolžnost in veselje, da jo obiščemo ter ji pomagamo. Zato nam le redko ostane kaj časa, volje in denarja za prave počitnice.«

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?

»Najbolj sem ponosen na svojo družino. Poleg tega tudi na aktivnosti, ki jih opravljam v javnem življenju (politika, kultura, humanitarnost, verske aktivnosti, delo v službi). Ker sem že četrti mandat občinski svetnik, sem ponosen tudi na to, da sem skupaj z drugim svetniki, županom ter strokovnimi službami občine prispeval k pozitivnemu razvoju mesta.

Življenjsko vodilo ali moto …

»Življenjsko vodilo, ki mu sledim že od mladosti, je zavzemanje za malega človeka. Obenem me vodi prepričanje, da ne storim drugemu tistega, za kar ne želim, da storijo meni.«

Vprašanje o aktualnem dogajanju: kako ste v Podmežakli zadovoljni z reševanjem problema hrupa z avtoceste?

»Z doseženim na tem področju nisem zadovoljen, pa ne zato, ker občina in drugi ne bi delali na tem, ampak zato, ker preprosto ni pravega posluha na državni ravni. Problemu hrupa z avtoceste sem posebno pozornost namenil že v prejšnjem mandatu. V občinskem svetu sem se zavzemal, da bi se problem rešil na institucionalen način, a žal ni šlo. Lani sem skupaj s krajevno skupnostjo Podmežakla predlagal, da se del krajevne skupnosti Podmežakla med C. 1. maja in avtocesto uvrsti v višji protihrupni razred, da bi s tem dosegli višjo raven protihrupne zaščite. A malo pred tem je bila sprejeta državna uredba, ki je s svojo vsebino izničila naša prizadevanja, tako da smo od te pobude odstopili. Tako žal prave rešitve do sedaj ni bilo in je na žalost tudi ne bo, vsaj dokler bomo imeli tako zakonodajo. Drugače povedano: problem je treba reševati na državni ravni, vendar pa morajo pobude in prizadevanja priti s strani lokalne skupnosti. Državljanska nepokorščina in zapiranje avtoceste sta res skrajni ukrep in mislim, da si niti država niti DARS tega ne bi smela dovoliti.