Želod za kavo, lubje za čaj

Pri hrastu (Quercus) je najbolj zdravilno lubje mladih vej in poganjkov, ki je zelo bogato s čreslovino. Pa tudi skodelica želodove kave ni od muh.

Lubje lahko nabiramo skozi vse leto. Želod, ljubek plod mogočnega hrasta, ki je tudi zdravilen, pa nabiramo jeseni. Hrastovo lubje lahko uporabimo za čaj v obliki prevretka. V liter vode damo veliko žlico lubja in kuhamo od pet do deset minut. Pijemo ga brez sladkorja. Zdravi vnetje želodčne in črevesne sluznice, črevesni katar, drisko. Pri živčnih črevesnih težavah ga odsvetujejo, priporočajo pa ga pri želodčnih in črevesnih čirih, pri vnetju ledvic in nabreklih jetrih. Koristi tudi pri zastrupitvah z gobami in nikotinom. Odlično čisti telo, zato »stiški dohtar« Simon Ašič priporoča, da ga večkrat pijemo v teh, s kemijo prepojenih časih. Pregnal bo tudi neprijetnega pivskega mačka.

Zunanje si s tem čajem lahko izpiramo rane, ognojke, čire in tvore. Lahko pa ga vlijemo v »lavor« in vanj namakamo noge. Ta nožna kopel pomaga zoper potenje nog in ozeble noge. Otekle noge zdravi mešanica iz lubja, pelina (Artemisia absinthium) in njivske preslice (Equisetum arvense). Poparimo jo s skodelico vroče vode in pijemo po žlicah. Čaj in kopel iz lubja naj bi koristila tudi pri luskavici in drugih kožnih boleznih. Čaj iz hrastovega in lubja divjega kostanja (Aesculus hippocastanum) ljudsko zdravilstvo priporoča zoper hude in pogoste driske. Dve žlički lubja na hitro prevrejo in mešanico pijejo po požirkih brez sladkorja. Zoper glavobole pa si pripravijo prevretek iz mladega hrastovega lubja in ga kot obkladek polagajo na vrat.

Še k receptu za zelo zanimivo želodovo kavo. Pravijo, da zdravi borelijo in blaži posledice kemoterapije, uravnava delovanje ščitnice, pomaga pri driskah, boleznih mehurja in ekcemih. Koristila pa naj bi tudi ljudem, ki so pretirano suhi. Pripravimo jo tako, da zrel želod olupimo, narežemo na velikost kavnih zrn, dobro posušimo pri zmerni toploti in spravimo v dobro zaprto steklenico. Kolikor zrn potrebujemo, jih pražimo okrog dvajset minut, da postanejo temno rjava, jih zmeljemo v kavnem mlinčku ali še bolje, stolčemo v možnarju v grob prašek. Želodov prašek nato pristavimo v vroči vodi in kuhamo okrog deset minut, nato odcedimo, po želji dodamo sladkor in mleko ter popijemo skodelico ali dve kave na dan. Priporočljivo je, da vmes pijemo veliko čaja za čiščenje krvi iz koprive (Urtica dioica), rmana (Achillea millefolium), regratovih korenin (Taraxacum officinale) in trpotca (Plantago lanceolata).

Zadnjič sem si skuhala skodelico želodove kave. Kar tako, da vidim, kakšnega okusa je. Najprej se mi je zdela zelo grenka in zahrbtnega okusa, a po dveh, treh požirkih mi je bila že kar pitna. Ko pa sem dodala malo mleka, je postala zanimiva in skoraj prijetna za pitje. Kljub temu da sem jo pripravila brez sladkorja, saj ga ne uporabljam ne v kavi ne v čaju, zakaj bi ga potem v želodovem »kofetku«. Človek se navadi na njegov okus, kot na vse stvari v življenju. Sicer pa, ali veste, da so naši predniki svoj čas, kadar jim je zmanjkalo hrane, to pa je bilo najbrž kar pogosto, jedli tudi želod.

Čaj iz hrastovega lubja pa naj bi dobro del tudi živini. Svoj čas so z njim zdravili živčno vročico, drisko in mevlje. Do liter čaja na dan pa so dobile tudi kobile, ki so bile neplodne. Pa še to. V Sloveniji rase več vrst hrastov. Najbolj pogosta sta graden (Quercus petraea) ali zimski hrast in dob (Quercus robur) ali poletni hrast. Srečamo lahko tudi cer (Quercus cerris), puhasti hrast (Quercus pubescens) in črni hrast (Quercus ilex). Gradenu so ljudje rekli še črepinjek, gradinec, gradnik, hrastika, rebrščak, medtem ko je bil dob tudi drobljak, gnilec, gnelc, ličnik, nitnik, pisanec, pitnek ali nižinski hrast. Slednje predvsem zato, ker naj bi v nasprotju z gradenom, ki naj bi rasel v višjih legah, dob rasel po nižinah. A v precej primerih se dob in graden lepo pojavljata kar kot soseda na istem rastišču. Konec koncev pa naj bi bila tudi zdravilnost njunega lubja in želoda povsem primerljiva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / / 07:00

Obvodne rastline

Poletni čas prinese sušo in slabše razmere za rast vrtnin in okrasnih rastlin. Tako kot se ljudje umikamo v senco, bi tudi rastline poiskale osvežitev, saj nekatere zelo slabo prenašajo višje tempe...

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / torek, 7. avgust 2007 / 07:00

Loške volitve že septembra?

Kdaj bodo ponovne volitve na treh voliščih v občini Škofja Loka, ki jih je občinski volilni komisiji v naložilo upravno sodišče, ta še nima končnega odgovora.

Prosti čas / torek, 7. avgust 2007 / 07:00

Ljudski pevci in godci na sv. Ožboltu

Minulo nedeljo, na semanji dan, je na sv. Ožboltu nad Škofjo Loko potekalo tradicionalno, že enajsto Srečanje ljudskih pevcev in godcev v organizaciji Prosvetnega društva Sotočje. Letos je s...

Bled / torek, 7. avgust 2007 / 07:00

Festival Okarina zopet navdušuje

Bled - V čudovitem blejskem Zdraviliškem parku poteka že sedemnajsti Okarina etno festival, ki ga je doslej obiskalo že več kot pet tisoč tujih in domačih gostov. V sredo ga je odprla hrva...

Zanimivosti / torek, 7. avgust 2007 / 07:00

Anketa: Višarje združujejo Slovence

Kaj vam pomenijo Višarje? Ali pogosto obiščete to goro na stičišču slovanske, romanske in germanske kulture?, smo v nedeljo vprašali pet udeležencev tradicionalnega romanja Slovencev iz Slovenije, zam...

Gospodarstvo / torek, 7. avgust 2007 / 07:00

Tekmovali so v oranju

V Smledniku je potekalo regijsko tekmovanje oračev. Udeležilo se ga je 21 tekmovalcev.