Sedež parka naj bo v Bohinju

Besedilo: Petra Lotrič
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 17. maj 2007 / 06:00

Pogovor z županom občine Bohinj Francem Kramarjem o osnutku novega zakona o Triglavskem narodnem parku.

Kako ocenjujete delovni osnutek novega zakona o TNP?

»Po moje osnutek veliko bolj upošteva mnenja naravovarstvenih organizacij kot pa želje lokalnega prebivalstva, kar smo lahko pričakovali. Sestava komisije je pač taka, da je izdelala tak osnutek zakona. V taki obliki je v mnogočem nesprejemljiv za lokalno skupnost. Občinski svet se mora do osnutka opredeliti. Splošne pripombe je svet že sprejel, na naslednji seji konec meseca pa bomo dali konkretne amandmaje k posameznim členom. Prepričan sem, da bo zakon zrel za parlamentarno proceduro samo, če bodo upoštevane vse naše pripombe in želje. Če jih ne bo, je potrebno razmisliti, ali je o takem zakonu sploh smiselno razpravljati. Občinski svet je sprejel stališče, kar smo predlagali tudi ministru«.

In če vlada tega ne bo upoštevala. Kaj bi tak zakon pomenil za Bohinj?

»Teze so predvsem dobra podlaga za razpravo. Brez upoštevanja naših pripomb pa so teze za nas nesprejemljive, saj naj ne zagotavljajo možnosti za normalni razvoj turizma in kmetijstva. Verjamem, da so bili nameni naravovarstvenikov z vidika varstva narave pravi, z vidika razvoja naše občine pa ne, še posebej v delih, ki se nanašajo na Vogel, na južno stran Bohinjskega jezera in na naselja, ki imajo turističen značaj in kjer se še vedno opravlja kmetijska dejavnost. Razumemo, da mora biti nacionalni park strogo varovan, da mora imeti območja, ki so zaščitena po mednarodnih kriterijih, vendar območje, ki ima turistično tradicijo, ne more biti v drugem varstvenem območju, Zanj je sprejemljivo tretje varstveno območje, kjer sta dovoljena kmetijstvo in turizem. Teze zakona, ki zadevajo področja Sedmerih jezer, Pokljuke, južnih bohinjskih gora, pa so sprejemljive. Za območja, kjer ljudje živijo in gospodarijo, je osnutek potrebno spremeniti«.

Katere prednosti pa predlagani zakon sploh ima?

»Predvsem skuša odpraviti tisto, kar je v starem zakonu zastarelo in preživeto. Zato od novega pričakujemo, da bo življenjski in da bo upošteval interese domačinov, ki v parku živijo. Bohinj potrebuje moderen Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki bo zagotavljal ljudem normalno življenje.«

Kako je pripombe bohinjskega občinskega sveta sprejela komisija za pripravo novega zakona?

»Prijetno sem bil presenečen, da sprejema naše predloge. Očitno so teze res le nekakšen osnutek in je komisija pripravljena sprejemati pobude. Razumljivo je, da so v komisiji razen kranjskogorskega župana, predstavnika iz Bovca in mene večinoma strokovnjaki iz naravovarstvene stroke. Članom komisije moram priznati, da so konstruktivni in da sprejemajo tudi druge poglede in ne vztrajajo samo pri svojih. Zato sem prepričan, da se bo tako delo komisije nadaljevalo in bodo naše pripombe upoštevane.«

Ste pripravljeni pri svojih stališčih še popustiti?

»Ne. Že sedanje naše pobude so kompromis, dejansko tudi lokalni kompromis, saj so tudi v kraju različni pogledi. Eni želijo, da bi se poseljeni deli iz parka izločili, drugi želijo ostati v parku. Doseči kompromis znotraj kraja je bilo zelo težko in te pobude, ki sem jih predložil komisiji, so dejansko res pobude kraja z usklajenimi pogledi in interesi. Z nadaljnjim usklajevanjem bi veliko izgubili. Mi se ne držimo načela, da so naše zahteve zastavljene na veliko, da bi potem nekaj od tega dobili. Naše štiri glavne pripombe k tezam so jasne. Izhajamo s stališča, da je treba nekaj spremeniti in določiti tudi sedež parka. Nesprejemljivo je, da je sedež parka zunaj njegovih meja. Izgovori, da je bilo v hišo na Bledu vloženega veliko denarja, ne vzdržijo, saj se jo da prodati in kupiti novo. Sedež TNP v Bohinju bi bil spodbuda za mlade Bohinjke in Bohinjce, da bi se po študiju vrnili domov. Država bi lahko razmislila, da bi javni zavod preoblikovala v gospodarsko družbo, ki bi lahko v prihodnosti postala nosilka gospodarskega razvoja znotraj parka, kar pomeni odkup propadajočih bohinjskih hotelov, ureditev infrastrukture in mogoče celo odkup smučišč. Ideja je stvarna, saj že deluje v primeru Plitvičkih jezer.«