Ledeniki dramatično izginjajo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 06:00

Plaz na Mangartu se je usul v Log pod Mangartom in pod seboj pokopal sedem ljudi. To se je zgodilo novembra leta 2000, ko bi moralo na Mangartu že snežiti, zemlja pa zmrzovati, a je namesto snega padal dež in močil zemljo. Za Slovenijo je bistveno vprašanje, kaj bo s padavinami. Jernej Stritih, predsednik CIPRA Slovenija, Društva za varstvo Alp.

Kakšen je bil slovenski alpski svet pred nekaj desetletji, kakšen je dan

»Že v devetnajstem stoletju so se v Alpah zgodile velike spremembe zaradi izrabljanja narave v gospodarske namene. Zaradi izkopavanja rud, sekanja gozdov in črpanja vodne energije so Alpe v evropskem prostoru postale industrijsko območje. Torej ni šlo za tako idilično območje, kot so ga prikazovale Kekčeve zgodbe. Konec devetnajstega stoletja se je s planinstvom, alpinizmom in smučanjem začel razvijati turizem. Zaradi zmanjšanja pritiska na pašo (včasih so požigali gozdove, da so se dokopali do visokogorskih pašnikov) so se v zadnjih stotridesetih letih Alpe zarasle in danes imamo veliko več gozda.«

Če ne bomo začeli z naravo ravnati spoštljivo, se nam bo še bolj maščevala. Kakšne spremembe se že dogajajo v Alpah?

»V slovenskih Alpah spremembe še niso tako zelo očitne, kot so v državah, kjer so gore višje in ledeniki bistveno večji; v Švici, Franciji, na italijanski strani zahodnih Alp. Najbolj dramatično je izginjanje ledenikov (tudi pri nas Triglavskega ledenika praktično ni več). V teh državah ledeniki čez celo poletje zagotavljajo vodo. Pri nas je taka reka Drava, ki dobiva vodo iz ledenikov na območju Visokih Tur v Avstriji. Namesto tega, da bi reka celo leto tekla enakomerno, se bo zgodilo, da bo obilna samo spomladi in jeseni. Poleg tega se na visokogorskih območjih topi permafrost, vse leto zamrznjena tla. Švicarski Matterhorn stoji tako strmo tudi zato, ker ga skupaj drži led. Pred nekaj leti je bila tako zaradi velikih podorov običajna pot na Matterhorn zaprta.

Za Slovenijo je bistveno vprašanje, kaj bo s padavinami. Pred kratkim so bile v Švici in v JužniNemčiji poplave. Severna stran Alp ima vsako leto več obilnih padavin in kaj takega se lahko zgodi tudi na južni strani Alp. Spomnite se plazu na Mangartu, ki se je v Logu pod Mangartom pod seboj pokopal sedem ljudi. To se je zgodilo novembra leta 2000, ko bi moralo na Mangartu že snežiti, zemlja pa zmrzovati, a je namesto snega padal dež in močil zemljo. Na območju, kjer se je plaz začel, so labilne geološke plasti, ki so se namočile in sprožile plaz.«

Prihodnost vidite v večji izrabi lesa za kurjavo in za gradnjo. Pa ne bi s tem tvegali prevelik posek gozda?

»V večini alpskih dežel, tudi v Sloveniji, se seka manj lesa, kot bi se ga lahko brez škode za naravo. Slovenija je pred stotridesetimi leti imela polovico gozdov manj, kot jih ima danes. Les je eden glavnih potencialov Alp za prihodnje življenje. Razlog, da se danes v Alpah seka manj, je ta, da so terenski pogoji težji kot na primer v Kanadi ali Rusiji in je cena delovne sile dražja.«

Kako močni so pritiski za gradnjo cest, tudi v alpskem okolju?

»Kljub temu da smo Slovenci do okoljevarstvenih zadev naravnani pozitivno, imamo nekaj problemov. Eden večjih je prometna politika, ki se je preveč usmerila na osebna vozila in gradnjo avtocest. Ali bi se res vsi ljudje radi vozili dvesto na uro po avtocestah? Zdaj avtoceste imamo in žanjemo promet.«

Ampak Slovenija je tranzitna dežela in potrebuje dobre ceste.

»Lahko bi se tudi odločili, da nočemo biti tranzitna dežela. Nihče ni Sloveniji rekel, da mora brezpogojno sprejeti na tisoče tovornjakov na dan. Avtoceste v pretežni meri plačujemo s slovenskim denarjem, Evropska unija pa Sloveniji že ves čas govori, naj damo prednost železniškemu prometu. Švica ima zelo jasno politiko, ker vedo, da jim tranzitni tovornjaki ne koristijo. Pri nas pa smo iz naroda furmanov postali narod tovornjakarjev. Prevozništvo sicer daje kruh, ampak to ni visoka tehnologija, s katero si lahko konkurenčen v svetu. Zdaj se že kaže, da tudi avtocestni križ ne bo rešil problema, ceste bodo še naprej preobremenjene.

Mlada družina v Sloveniji ne more več preživeti brez avta, saj ni nobene možnosti, da bi šli starši v službo z avtobusom in spotoma peljali otroka v vrtec. Pri tem nima smisla govoriti o tem, da bi ljudje morali biti ozaveščeni, saj javnega prevoza ne more organizirati posameznik. To je javna funkcija države in v Sloveniji je država to popolnoma zanemarila. Zavestno je rekla, naj bo avtobusni prevoz stvar trga.«

Pravite, da smo narod furmanov in tovornjakarjev, smo pa tudi narod smučarjev. Koliko se je pri nas že dvignila snežna odeja zaradi klimatskih sprememb?

»Take zime, kot so bile včasih, so zelo redke. Smučišče brez zasneževalnih naprav ne more več obratovati. Nizko ležeči smučišči, kot sta Kranjska Gora in Pohorje, imata prihodnost samo zato, ker sta mestni smučišči in si zaenkrat še lahko privoščita drage stroške vzdrževanja snega.«

Zakaj ste bili v Društvu za varstvo Alp proti smučišču v Ratečah?

»Ali ste že bili kdaj tam? Veste, kakšno je?

Vem, kje je in me spominja na smučišče v Mojstrani.

»Ne vidimo smisla gradnje novih smučišč in vlaganja denarja v nova smučišča, ko še obstoječa bankrotirajo. Če gledate Alpe kot celoto, se s turizmom zasluži precej več denarja poleti kot pozimi. Če vzamem za primer Kranjsko Goro, je kolesarska proga od Rateč do Mojstrane bistveno boljša investicija, kot pa eno manjše smučišče, ki ima za povrhu še velike probleme z erozijo.«

Ampak vam niso prisluhnili.

»Dovoljenje je bilo izdano in smučišče v Ratečah obratuje. Nismo inšpekcija, da bi to lahko uredili. Smo nevladna organizacija, ki lahko samo pove svoje mnenje.«

Na t.i. »črni listi« društva je tudi Završnica zaradi prireditev, ki naj bi povzročale preveč hrupa.

»Narava ni disko. Ne more tja priti nekdo s »ta veliko fršterkarijo«. To ni pravi odnos do narave, povrhu vsega pa še moti živalstvo in ljudi, ki bi radi uživali v njenih lepotah.«

Letos smo se čudili štorkljam na Gorenjskem, ker jim je bilo očitno v Prekmurju prevroče. Kako pa je z gorskim živalstvom?

»Zaenkrat večinoma prihaja do selitev zaradi renaturacije in ne toliko zaradi klimatskih sprememb. V Alpe se selita volk in medved, ki sta nekoč že prebivala v Alpah, pa so ju iztrebili. V vseh alpskih območjih so zapisi, kdaj so medveda dokončno ugonobili; to se je dogajalo v devetnajstem stoletju. Tudi kozoroga in svizca so v preteklosti iztrebili in ga pri nas načrtno znova naselili po drugi svetovni vojni. Da bi ohranili živali v njihovem naravnem okolju in jim omogočili gibanje, je zelo pomembno, da se v Alpah vzpostavi omrežje naravnih območij.«

Se pravi, da Slovenci s pametnim ravnanjem lahko ohranimo Kekčev raj?

»Kekčev raj je predvsem v glavah in če ga greste iskat, ga boste v slovenskih gorah zagotovo še našli. Varstvo okolja je pri Slovencih pomembna vrednota. Zaradi tega sta narava in kulturna dediščina v primerjavi z mnogimi državami še dobro ohranjeni. Opogumlja tudi to, da je današnja mladina mnogo bolj zavedna od njihovih staršev.«