Povezovanje Gorenjske prek poti

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / nedelja, 26. avgust 2007 / 06:00

Gorenjska je danes morda povezana le prek planinskih poti, sicer pa še noben turistično izobraževalni projekt ni združil celotne regije. Pred vrati so štirje novi projekti, ki bodo presekali dosedanjo delitev.

Gorenjska kot regija ni nikoli sistematično pristopila k popisu, načrtovanju in izvedbi najrazličnejših tematskih poti. Morda so tudi zato župani podprli razvoj študij za vzpostavitev konjeniških, kolesarskih poti Gorenjske in Gorenjske turistično-panoramske ceste ter lokalnih tematskih poti. Glavni cilj študij je pridobitev strokovnih podlag, s katerimi bi lahko preko čezmejnih projektov ali neposrednih razvojnih spodbud financirali vzpostavitev omenjenih poti. Zahteva za pridobitev denarja je enoten projekt, ki mora biti pripravljen do konca leta, občine pa se morajo zavezati, da bodo prispevale del denarja. Spodbudna novica, če vemo, da se gorenjske občine zaenkrat niso poenotile niti glede razvojnih pokrajin niti, kje bo centralno regijsko odlagališče odpadkov. Za slednje se čas celo izteka, saj morajo župani odločitev sprejeti v začetku septembra.

Doslej 29 tematskih poti

Regionalna razvojna agencija Gorenjske v tem času pripravlja študijo tematskih krožnih poti. To so kratke, krožne naravoslovne, športne, gozdne učne poti, ki od obiskovalca terja do dve uri časa. Zavod za varstvo kulturne dediščine je v sklopu projekta evidentiral 29 tovrstnih poti, v prihodnjih dveh letih bi jih lahko pripravili še 19, čeprav pri obstoječih poteh prihaja do problema upravljanja in vodenja poti. Med bolj prepoznavnimi so Dupljanska orientacijska pot, Pot po naravnem rezervatu na Zelenici, Po poteh triglavskih pravljic v Kranjski Gori, Po poteh Rupnikove linije v Poljanski dolini, Mala gozdna učna pot v Preddvoru, Po kanjonu reke Kokre v Kranju in druge. Največ poti je v Železnikih, nato v Kranjski Gori in občini Gorenja vas-Poljane, po načrtih pa vodita občina Radovljica (šest) in Bohinj (pet). Te poti so same po sebi izrazito lokalnega značaja, povezane pa na Gorenjskem tvorijo celoto in možnost večdnevnih izletov.

»Ugotavljamo, da poti, ki jih vzpostavijo občine, društva, šole ali druge institucije, niso dovolj. Ob poteh bi morali upoštevati tudi dodatno turistično ponudbo, s čimer bi izboljšali osnovno turistično infrastrukturo. Govorim o parkiriščih, informacijskih točkah, javnih straniških in podobno, kakor tudi o vodenju po tematskih poteh,« pravi Rok Teul iz Regionalne razvojne agencija Gorenjske (BSC Kranj). Tudi zato so se priprave konjeniških poti (izvajalec del je Regionalna agencija zgornje Gorenjske – Ragor), kolesarskih poti in Gorenjske turistično-panoramske ceste lotili na drugačen način.

Skupno več kot 1000 kilometrov konjeniških poti

Konjeniške poti Gorenjske so kot regijski projekt logično nadaljevanje projekta Konjeniške poti Zgornje Gorenjske, ki od julija dalje že živi. Do sedaj so v Ragorju določili tudi idejne trase za preostali del Gorenjske (11 občin). »Začrtali smo 766 kilometrov idejnih tras, pri katerih smo upoštevali tudi dodatno ponudbo ob poti, kot so turistične kmetije, gostišča, privezi. Skupno bo imela Gorenjka kar 1021 kilometrov konjeniških poti,« nam je povedal Jože Hribar, ki je prepričan, da bo Gorenjska s takšno turistično ponudbo pomembno prispevala k razvoju turistične ponudbe in prepoznavnosti regije. Projekt ni pomemben samo za ljubitelje konj, pač pa je v njem zaslediti tudi širši družbeni interes. Študije v zahodnoevropskih državah kažejo, da narašča gospodarski pomen konjeniških poti, o čemer govorijo tudi podatki o številu zaposlenih v tej dejavnosti.

Mreža kolesarskih poti po Gorenjskem

Projekt kolesarskih poti Gorenjske spada med prioritetne projekte pri razvoju regije na področju turizma. Ta pot bo namenjena izključno kolesarjenju in bo zato ločena od običajnih cest (v ta namen bodo, na primer, preuredili poljske ceste), ob njej naj bi zrasla tudi tehnično-servisna ponudba. Prek Gorenjske že poteka daljinska kolesarska pot (Rateče–Ljubljana) in nekaj regionalnih kolesarskih poti (Bled–Bohinj, Kranj–Jezersko), manjši del omrežja pa je že zgrajen (Rateče–Mojstrana; deloma Radovljica–Bled), večji del pa je potrebno še določiti (Bled–Bohinj; Radovljica–Naklo–Medvode) ter nanj navezati pomembnejše kraje, hkrati bo potrebno na to mrežo postaviti še mrežo lokalnih kolesarskih poti, ki bi povezale nekatera občinska središča (npr. Kranj–Šenčur; Cerklje–Preddvor; Žirovnica–Begunje–Radovljica; Kranj–Škofja Loka; Škofja Loka–Železniki; Škofja Loka–Gorenja vas-Poljane).

Bogata ponudba ob turistično-panoramski cesti

Tudi ta projekt spada med prioritete regije na področju urejanja prometne infrastrukture, saj je turistično-panoramska cesta zanimiva tako za turizem kot tudi za razvoj ponudbe ob trasi. Glavni cilj projekta je regionalno povezati turistično ponudbo, izboljšati in infrastrukturno nadgraditi državne in lokalne ceste, ki so zaradi panoramskih razgledov, krajine in izletniških točk ob njih še posebej zanimive za izletnike z avtom ali motorjem ter povečati dostopnost in obiskanost podeželskih hribovskih in gorskih območij, kjer je to z okoljskega vidika sprejemljivo (naj kot primer navedemo, da bi na Škofjeloškem uredili staro vojaško cesto, ki sedaj več ali manj sameva oziroma se uporablja samo dele ceste). V sklopu projekta bodo določili tudi lokacije razgledišč oziroma počivališč in parkirišč, trasa poti bo krožna, ob njej pa naj bi bila tudi pestra kulturno zgodovinska in turistična ponudba.