Odprli mikro bioplinarno

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 25. maj 2016 / 13:08

Na gradu Jablje sta Kmetijski inštitut Slovenije in podjetje Omega Air predstavila ter uradno odprla prvo mikro bioplinarno pri nas, ki deluje na osnovi odpadkov, nastalih na živinorejskih kmetijah.

Mengeš – Modularna izvedba mikro bioplinske naprave Jablje je plod razvoja podjetja Omega Air, ki je investicijo skoraj v celoti tudi finančno podprlo, ter Kmetijskega inštituta Slovenije. Montažna Bioplinarna Jablje deluje z električno močjo sedmih in toplotno močjo 16 kilovatov, dnevno pa lahko proizvede do 60 kilovatnih ur električne energije.

Za razliko od klasičnih »kmetijskih« bioplinarn naprava na Jabljah deluje na osnovi nastalih odpadkov na živinorejskih kmetijah. Po besedah razvojnega inženirja pri Omega Air Igorja Škrjanca ob razkrajanju gnojevke nastaja bioplin, ki ga je s pomočjo kogeneracijske naprave na bioplinarni mogoče uporabiti za proizvodnjo električne in toplotne energije. Električna in toplotna energija se uporabi na kmetiji, presežek pa se lahko odda v omrežje. Bioplin, ki ga proizvaja naprava, je mogoče še dodatno očistiti do faze biometana, ki je primeren za pogon vozil in delovnih strojev. Očiščen bioplin je možno celo oddati v omrežje z zemeljskim plinom, s čimer lahko zmanjšamo odvisnost od uvoza. Predelan substrat gnojevke, ki nastaja kot stranski produkt pri delovanju naprave, pa predstavlja okolju prijazno gnojilo, ki je za razliko od običajne gnojevke brez neprijetnega vonja.

»Ni pomemben zgolj ekonomski, temveč tudi okoljski vidik bioplinarne,« povzema bistvo tovrstnih naprav Edvard Sojer, direktor podjetja Omega Air, ki z mikro bioplinskimi napravami cilja tudi na tuje trge.

Da je okoljski vidik pomemben, se strinja tudi Viktor Jejčič, predstojnik oddelka za kmetijsko tehniko in energetiko pri Kmetijskem inštitutu, ki v tovrstnih napravah vidi precejšen potencial. »Naprava z močjo od 10 do 50 kilovatov letno proizvede od 81 do 376 tisoč kilovatnih ur energije, kmetija s 100 glavami velike živine pa v letu porabi med 23 in 46 tisoč kilovatnih ur, kar pomeni, da lahko potrebno energijo v celoti pokrijemo, presežek električne energije pa nam ostane za prodajo v omrežje ali porabo v drugih procesih na kmetiji,« pravi Jejčič in dodaja, da je tovrstnih kmetij pri nas dovolj. Po podatkih izpred treh let je v Sloveniji namreč 165 kmetij z več kot sto glavami velike živine, medtem ko je kmetij, ki imajo med petdeset in sto glav velike živine, več kot dva tisoč.

Investicija, ki za 30-kilovatno napravo po Škrjančevih besedah znaša med 200 in 250 tisoč evrov, se povrne v sedmih do devetih letih. Kako pogosto pa se bodo kmetje odločali za takšne naprave, pa je verjetno v določeni meri odvisno tudi od podpore države. Subvencije za zdaj še niso na voljo.