Štiri občine prikrajšane
Ustavno sodišče je prejšnji teden javno obravnavalo pobudo štirih občin (Ljubljana, Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer) o ustavnosti novega zakona o financiranju občin.
Ljubljana - V začetku leta uveljavljeni zakon o financiranju občin je neskladen z ustavo, trdijo v štirih občinah, ki jih je zakon prikrajšal za denar, zaradi česar so januarja vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti nekaterih členov. V vladi trdijo nasprotno, da je novi zakon pravičnejši in da enakopravneje obravnava vse občine. Eni in drugi so si v četrtek stali nasproti na javni obravnavali in o zakonu povedali vsak svoje argumente. Občinam po novi zakonodaji ne pripada več 35 odstotkov dohodnine z njihovega območja, pač pa jim denar za financiranje obveznih nalog v višini tako imenovane primerne porabe sedaj odmerja država. V omenjenih štirih občinah trdijo, da gre za poseg v avtonomijo občin in da jih država s tem prikrajšuje za znaten del denarja, zato ne bodo mogli opraviti obveznih nalog in načrtovanih razvojnih projektov.
Župan občine Trzin Tone Peršak je prepričan, da se prihodki, ki jih država odstopa občinam, ne morejo šteti za lastne vire, takšni so lahko le tisti, na katere lahko občina vpliva s svojo lastno politiko. Tako je denimo na prejšnji delež dohodnine lahko vplivala z vlaganjem v podjetništvo, gradnjo stanovanj in podobnimi razvojnimi nalogami, sedaj pa za to občine ne bodo več motivirane. V razvitih občinah so v preteklosti lahko vlagali v razvoj in imajo sedaj na ta račun višje dohodke, država pa jih zaradi tega kaznuje. Še posebno so na določbe novega zakona jezni v Ljubljani, kjer z novim zakonom izgubljajo šestdeset milijonov evrov. Glavno mesto naj bi pridobilo denar s posebnim zakonom, pri tem pa je Ljubljana odvisna od dogovora z vlado.
V vladi, ki sta jo na javni obravnavi ustavnega sodišča zastopala ministra za lokalno samoupravo Ivan Žagar in za finance Andrej Bajuk, zatrjujejo, da je zakon pravičen, ker pomeni enakopravnejšo obravnavo občin. Prej so bili prihodki od dohodnine neenakomerno razporejeni, zaradi česar je večina občin prejemala tako imenovano finančno izravnavo. Novi zakon naj bi zagotavljal enako obravnavo državljanov, saj enakomerno financira obvezne naloge občin, ki so primerljive znotraj države. Sicer pa novi zakon občinam prepušča več lastnih virov, za razvoj bodo lahko kandidirale tudi na razpisih za evropska sredstva, pravita ministra. Primanjkljaj, ki ga ta čas čutijo štiri občine, naj bi se po zagotovilu vlade v petletnem prehodnem obdobju počasi zmanjševal.