Krompir naš vsakdanji

Besedilo: Igor Pavlič
sreda, 16. maj 2007 / 06:00

Naši zelenjavni vrtovi so že polni vseh vrst zelenjave, saj je bila letos pomlad zgodnja. Posejali smo najzgodnejšo solato, peteršilj, korenček, ki že lepo rastejo in sedaj je že čas, da posadimo tudi »flance«. To so bučke, kumare, paprika, paradižnik, jajčevci, zelje, ohrovt, pač vse, kar imate radi z domačega vrta. Ker je doma pridelano najokusnejše, ni treba nobenega imena bio ali eko, vse je zdravo in okusno, pa še težko čakamo svoj prvi pridelek. Ker vsaj takrat, ko zelenjavo poberemo z domačega vrta, ne postavljamo meril, kakšna mora biti, naša je in sami smo jo uspeli vzgojiti – zato je najboljša in najokusnejša. Potrebno je le redno okopavanje, zalivanje in pletje. To je sicer zamudno in dolgočasno delo, vendar pa je pogoj za dober pridelek.

Krompir je skorajda najpogostejši pridelek z vrta, ki ga imamo Slovenci na jedilniku že zelo dolgo časa. Ker iz njega lahko pripravimo veliko vrst različnih jedi, se ga nikoli ne naveličamo. In kaj je bolj okusno, kot prvi kifeljčar z domačega vrta, pečen kar v vrtnem kaminu … Krompir posadimo aprila, lahko v vsako vrtno zemljo, sedaj je že naredil primerne grmičke. Najbolje bo obrodil, če gredico pognojimo s starim hlevskim gnojem in kasneje zemljo posujemo z lesnim pepelom. V tem času ga osujemo kar precej na visoko, da ga malo bolj zaščitimo pred voluharjem. Tako je manj možnosti, da ga nam poje, ker raste na malo »višjem nivoju«. Zgodnje sorte krompirja zaradi pomladnih pozeb lahko pokrijemo s kopreno. Krompir dobro raste v družbi špinače, jagod, fižola, čebule. Tudi hren so včasih posadili vmes, bolj zato, da ga je ščitil pred škodljivci, pa tudi kumino in poprovo meto. Krompir izkopljemo, ko se začno listi sušiti. Izkopljemo ga v suhem vremenu in ga pustimo kar na gredi, da se osuši. Nato ga shranimo v temen prostor, saj na svetlobi pozeleni.