Župan Miro Kozelj vabi občane, da se udeležijo današnje slavnostne akademije. (Foto: Gorazd Kavčič)

Poslovna cona hitro raste

Šenčurski župan Miro Kozelj je zadovoljen z razvojem poslovne cone.

Lani ste v občini Šenčur izvedli številne investicije. Kako bo letos?

»Lansko leto je bilo v resnici zelo plodno, saj smo uresničili celo vrsto nalog. Letos bomo dokončali nekatere že začete naloge, kot so izgradnja kanalizacije v Šenčurju, kar že poteka, ter izgradnja komunalne opreme v obrtno poslovni coni in v Vogah, kar pa smo že zaključili. Začeli smo tudi novo investicijo, gradnjo športno-kulturnega doma v Voklem, ki bo na koncu stal okrog osemsto tisoč evrov. Kmalu bo končana gradnja poslovno stanovanjskega objekta ob športni dvorani v Šenčurju, kjer bosta tudi zdravstveni ambulanti, za kateri bomo plačali 208 tisoč evrov. Ena glavnih nalog pa bo izdelava projektov pod okriljem projekta GORKI, ki ga vodi regijski razvojni svet in s katerim želimo še letos kandidirati za evropska kohezijska sredstva. S tem denarjem bomo financirali gradnjo primarnih vodov za kanalizacijo in vodovod ter čistilno napravo v Trbojah. Še letos bomo dali v izdelavo tudi projekte za sekundarno kanalizacijsko in vodovodno omrežje, z njimi pa bomo kandidirali na strukturnih skladih. Naše aktivnosti bomo torej letos usmerili v pripravo pogojev za dobro delo v prihodnjem obdobju.«

 

Poleg naštetih projektov pripravljate tudi novo prostorsko dokumentacijo. Kdaj bo sprejeta?

»Prejšnji teden smo opravili delovne sestanke s predstavniki vaških in krajevnih skupnosti ter občinskega odbora za prostorski razvoj in urejanje prostora, na katerih je izdelovalec predstavil osnutek občinskega prostorskega načrta. Na teh sestankih smo skušali pridobiti koristne pobude in informacije za nadaljnjo izdelavo tega akta, ki ga bomo najbrž javno razgrnili konec maja ali v začetku junija. Ni realno pričakovati, da bi ga občinski svetniki obravnavali še letos, saj mora zakonodajalec sprejeti še kar nekaj podzakonskih aktov, preden bomo občinski prostorski načrt lahko spravili v končno obliko. Bolj realno je, da se bo osnovni prostorski akt naše občine na mizah občinskih svetnikov pojavil na začetku prihodnjega leta.«

 

Omenili ste gradnjo komunalne opreme v poslovni coni. Kaj bo letos še novega v coni?

»Vse bolj se dokazuje, da smo ravnali pravilno, ker je občina prevzela iniciativo pri urejanju poslovne cone, saj se ta vse bolj razvija. Pripravljamo že lokacijska načrta za območji P4 in P3, skupaj veliki slabih šest hektarjev, kjer je namembnost zemljišč že spremenjena, ta pa so tudi že v lasti investitorjev. Trenutno se v coni gradi pet novih objektov, za osem objektov pa investitorji še pridobivajo gradbena dovoljenja. Kot vemo, je bilo v prvi fazi že zgrajenih deset objektov. Danes v že zgrajeni coni na približno enajstih hektarjih deluje 45 podjetij, ki na tej lokaciji zaposlujejo preko 400 ljudi. Utemeljeno je pričakovati, da bo po dograditvi vseh načrtovanih objektov ta številka za dvakrat večja.«

 

Kako veliko pa bo naselje Voge?

»V šenčurskem delu bo v končni fazi stalo 46 stanovanjskih objektov. Komunalna oprema, tudi optični kabel, je že zgrajena, tako da bo gradnja hitro stekla. Šenčurski del Vog se bo od kranjskega ločil že po videzu, saj je naša občina sprejela bolj zavezujoča pravila o urejenosti objektov kot kranjska občina. Naš del naselja bo tako imel precej bolj enoten oziroma urejen videz.«

 

Z novimi hišami pa prihajajo tudi novi prebivalci. Po drugi strani imajo v vrtcih že sedaj premalo prostora. Kako boste rešili ta problem?

»Zavedamo se, da se bo pritisk na naše vrtce in šole v prihodnosti še povečeval, zato smo se že odločili za širitev matičnega vrtca v Šenčurju, in sicer v takšnem obsegu, da bo zadoščal vsaj za nekaj prihodnjih let. Projekt moramo izpeljati najkasneje v dveh letih, če ne že prihodnje leto. Dotlej bomo dva dodatna oddelka vrtca začasno nastanili kar v bližnji centralni osnovni šoli. V šoli je še dovolj prostora, saj smo pri njeni zadnji širitvi računali tudi na povečanje števila učencev v prihodnjih letih. Občina Šenčur bo morala tudi v prihodnje veliko pozornosti posvečati prostorski problematiki vrtca in šole, saj se bo najbrž vpis vanje še naprej povečeval.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / petek, 26. november 2010 / 07:00

Plavalci na evropskem prvenstvu

Kranj - Včeraj se je v Eindhovnu začelo letošnje evropsko prvenstvo v plavanju (prvi tekmovalni dan se do zaključka naše redakcije še ni končal) v kratkih bazenih, ki bo trajalo...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:05

Gorenjec navdušil Zlatka Zahovića

Žan Celar, šestnajstletni nogometaš iz Voklega, je del članske ekipe NK Maribor, kjer pravijo, da v zgodovini nogometne šole med napadalci še niso imeli takšnega talenta. »Tudi v prihodnje bom skušal...

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 15:03

Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Gorenjska / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Manj denarja razvitejšim občinam

Ministrstvo za finance je v januarju objavilo količnik razvitosti slovenskih občin, po katerem se določa stopnja sofinanciranja države. Gorenjske občine med najbolj razvitimi v državi.

Kultura / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:45

Nagrajenci med Zvitorepci

V Galeriji Prešernovih nagrajencev so odprli razstavo stripov Zvitorepca in njegovih junakov avtorja Mikija Mustra in razstavo portretov aktualnih Prešernovih nagrajencev fotografa Toneta Stojka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:44

Na Brnik se vrača poljski prevoznik

Z marcem poljski prevoznik LOT vzpostavlja letalsko povezavo med Ljubljano in Varšavo. Prestolnici bo povezoval s šestimi leti na teden, letno pa naj bi prepeljal približno trideset tisoč potnikov.