Počasi se daleč pride

Besedilo: Igor Kavčič
sobota, 14. april 2007 / 06:00

Polž Vladimir gre na štop je prisrčna zgodba o tem, kako se počasi daleč pride. Tudi z Lutkovnim gledališčem Tri, ki deluje že 17 let.

Najprej. Slikanice akademske slikarke, Kranjčanke Mojce Osojnik so najboljše na svetu. V njih se skriva toliko kreativnosti, tako pripovedne kot likovne moči, da v malokateri drugi. Z malo besedami, namesto katerih pogosto pripovedujejo kar njeni likovni kolaži, Mojca zapisuje in slika zgodbe iz naše okolice, o majhni stari hiši, dobrodušnem mačku, lenobni sraki ali pa polžu, ki se odpravi k solati. Nato. Njene zgodbe skoraj po pravilu doživljajo tudi lutkovne uprizoritve, od štirih so bile doslej odra deležne tri. Tako smo predlani doživeli krst slikanice To je Ernst (LG Nebo), ravno te dni tudi odrsko premiero Mojčine zadnje Kako je gnezdila sraka Sofija (LG Maribor). Konec marca pa sem si v centru Krice Krace ogledal novo predstavo Lutkovnega gledališča Tri Polž Vladimir gre na štop.

Za vedno. Predstavo, ki jo je Ksenija Ponikvar prvič pripravila pred dvema letoma z otroki z lutkovnih delavnic si je tokrat zamislila skupaj z Natašo Herlec, dolgoletno lutkovno sopotnico v LG Tri. Predstava zasnovana na majhnem »delovnem« prizorišču natančno posnema zgodbo iz slikanice. Polž zjutraj krene na dolgo pot do solate, vmes dobi nekaj zanimivih štopov, a na koncu vendarle ugotovi, da je najbolje, da gre peš. Do večerje ravno prispe do solate, sam in peš. Počasi se daleč pride ali v življenju se je najbolje zanesti predvsem nase, oboje lahko razberemo v zgodbi. »Zgodbo, ki poteka v glavnemu liku primernem upočasnjenem tempu, sva razvijali z malimi kratkimi prizori,« razlaga Nataša in dodaja, da sta tudi tokrat pri predstavi pomagala Marko Završnik z glasbo in Alja Kump s poslikavo lutk, ki sta jih Nataša in Ksenija sicer izdelali sami. Prav vse so, kot bi skočile iz knjige, verne podobe ilustracij Mojce Osojnik. Pričakovanje pri otrocih animatorki stopnjujeta tako z glasbo kot vedno novimi likovnimi rešitvami, v katerih se pojavljajo nove živopisne lutke, ki so simpatične in že na ogled prijazne. Vse tja do slastne solate. Kot sta povedali avtorici, bosta v prihodnjih ponovitvah predstavo gradili naprej, kaj dodali, kaj odvzeli. Zagotovo pa tako, da bo otrokom všeč.