Danes znana cena NLB

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 26. oktober 2018 / 09:43

Danes bo na spletnih straneh Ljubljanske borze objavljen prospekt za prodajo najmanj polovice NLB, ki jo mora vlada prodati zaradi njenega reševanja v letu 2013.

SDH določil cenovni razpon

Danes bo predvidoma znano, po kakšni ceni bo naprodaj najmanj polovica delnic NLB, ki jo mora do konca leta država prodati, potem ko se je k delni privatizaciji NLB zavezala Evropski komisiji konec leta 2013, ko ji je ta v zameno prižgala zeleno luč za državno pomoč banki. V Slovenskem državnem holdingu (SDH) so sicer cenovni razpon določili v torek skupaj s svetovalcem pri prodaji Deutsche Bank, a ga javnosti niso želeli razkriti do objave prospekta o prvi javni prodaji delnic (IPO), kar se bo zgodilo danes. Predsednica uprave SDH Lidija Glavina je povedala le, da je cenovni razpon ambiciozen. »S tem je storjen korak k cilju SDH – uspešni privatizaciji NLB,« je še dejala. Država tokrat prodaja najmanj polovico do 75 odstotkov minus delnico NLB, v postopku pa bodo deset odstotkov delnic ponudili malim vlagateljem, devetdeset odstotkov pa institucionalnim. Koliko delnic bo prodanih, bo odvisno od povpraševanja, transakcija pa bo neuspešna, če ne bo zadostnega zanimanja vsaj za polovico plus delnico NLB. Prodajo NLB bi morala država izpeljati že lani, a jo je ustavila, saj je prejšnja vlada ocenila, da cenovni razpon med 55 in 71 evri za delnico ni bil primeren. Knjigovodska vrednost delnice je tedaj znašala 65,50 evra, do danes pa se je že dvignila na 75,40 evra. Medtem ko si v koalicijskih strankah želijo predvsem transparentne prodaje in čim boljšega kupca, pa analitiki menijo, da trenutne tržne razmere niso najbolj naklonjene prodaji NLB.

Sindikati zavrnili vladni predlog

V torek so sindikati javnega sektorja zavrnili predlog, ki jim ga je na pogajanjih predstavila vladna pogajalska skupina. Kot so poudarili, je ena najbolj problematičnih točk ta, da vladni predlog v nasprotju s tistim iz marca ne predvideva dviga plač najslabše plačanih (do 26. plačnega razreda). Kot je pojasnil vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, je bil dvig plač za en plačni razred zaposlenim do 26. plačnega razreda ves čas ena od njihovih zahtev. Problematične so tudi nekatere druge točke v vladnem predlogu. Vlada se na primer ni želela opredeliti, kakšno je njeno stališče do predlogov, ki se ne nanašajo neposredno na plače. O njih se namreč želi pogovarjati naknadno. Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je poudaril, da jih je najbolj zmotilo, da v zadnjem vladnem predlogu ni več povišanja najnižjih plač. V Svizu bodo vztrajali pri realizaciji vsega, kar je bilo na mizi spomladi ob prekinitvi pogajanj, o specifičnih vprašanjih pa naj se pogovarjajo ločeno, je dodal. Vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je razložil, da predlogi, ki so jih posredovali sindikati, kar za okrog 600 milijonov evrov presegajo finančni okvir vlade 306 milijonov evrov. »Gre za znesek, o katerem se enostavno ne moremo sploh pogovarjati,« je dejal in dodal, da očitno marca le ni bilo vse dogovorjeno. Pogajanja se bodo nadaljevala danes.

Prepoved nekaterih plastičnih izdelkov

Evropski parlament je v sredo podprl predlog direktive, ki omejuje in v nekaterih primerih prepoveduje prodajo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, ki jo bo morala upoštevati tudi Slovenija. Najkasneje leta 2021 ne bo več možna uporaba jedilnega pribora, krožnikov in slamic za enkratno uporabo, vatiranih palčk in palčk za balone. Poraba embalaže za živila in pijačo za s sabo bo omejena, za lahke plastične nosilne vrečke, ki poleg plastenk najbolj smetijo okolje, higienske izdelke, cigaretne filtre in ribolovno orodje pa bodo uvedeni strožji ukrepi, zaradi katerih bodo morali proizvajalci poskrbeti zanje, ko postanejo odpadek. V Evropi sicer na leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, recikliramo jih manj kot tretjino.

Kirurgoma jabolko navdiha

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek v predsedniški palači vročil priznanje jabolko navdiha kirurgoma Urošu Ahčanu in Vojku Didanoviču za inovativno metodo popolne rekonstrukcije nosu, s katero so v ljubljanskem kliničnem centru postavili nov mejnik v obrazni rekonstrukcijski kirurgiji, so sporočili iz predsedniškega urada. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so namreč bolnici, ki so ji morali zaradi raka amputirati nos, s pomočjo 3D-modela kot prvi na svetu naredili nov nos iz kosti in mehkih tkiv na podlahti bolnice, ga pustili mesec dni, da se je zacelil po 3D-modelu, in ga nato prenesli na njen obraz.