Obiranje mandarin zahteva kar nekaj potrpežljivosti.

Rumeno zlato

Mandarine v dolini Neretve imenujejo tudi rumeno neretvansko zlato. Jih je več vrst. Ene zorijo prej, druge kasneje. Med njimi najdemo tudi znamenite klementine, a žal spadajo med občutljivejše, ker imajo zelo tanko lupinico. Tako je pri njihovem obiranju potrebna precejšna previdnost in potrpežljivost.

Tradicionalno obiranje mandarin (3)

Tako velikih skupin v nasade s klementinami lastniki plantaž ne vodijo.

Obiranje mandarin je namreč najboljše ročno. »Mandarino primeš in zavrtiš vstran, je ne vlečeš k sebi, ker potem ali ostane na njej pecelj ali pa se odtrga,« nam je že prvič, ko smo se odpravili na obiranje mandarin s Kompasom, razložil pravilni postopek obiranja Jozo Crnčević, ki nas je sprejel in pospremil na plantažo z 'rumenim zlatom' tudi letos. Jozo sam je še mnenja, da je najboljša mandarina sveža. »Ko jo sami odtrgate z drevesa, olupite in pojeste.«

Na plantaži pa so nam tudi tokrat domačini izrekli do­brodošlico s suhimi figami in aperitivom, potem pa smo se lotili obiranja. Med številnimi nasadi mandarin smo bili letos pozorni še na njive z drugimi poljščinami. Videli smo tudi precej oljk, zadnja leta več pozornosti v teh krajih namenjajo nasadom granatnih jabolk, sploh pa nas ni presenetila že rahlo 'rdeča' njiva z zasajenimi jagodami, kjer je vse kazalo na to, da bodo spet obrodile. Naš vodnik Krešimir Tomas nam je namreč že prej omenil, da dolina Neretve obrodi dvakrat, včasih celo trikrat letno.

Ko smo z obiranjem zaključili, se je naša pot nadaljevala s trupicami, kot pravijo posebnim ladjicam, po jezeru Kuti do Jozotovega kmečkega turizma, kjer so se tudi tokrat mize šibile pod krožniki, polnimi lokalnih specialitet: ribjo rižoto, ribjimi kroglicami, jeguljo, žabjimi kraki ... Zanimiv in okusen pa je bil tudi kruh izpod peke, ki je drugačen od hlebcev, kakršnih smo vajeni pri najbliž­jem peku.

Jozo je v tem poslu že več kot dvajset let in svoje znanje uspešno prenaša na mlajšo generacijo. Kosila pri njem vedno spremlja živa glasba, kar je recept za zabavo v nadaljevanju. Tudi tokrat plesalcev ni manjkalo, a letos je bilo več pevsko razpoloženih. Kdor je želel, je pred ponovnim vkrcanjem na 'trupice' in odhodom proti Sloveniji na mini tržnici pod jedilnico kupil še fige, česen, granatna jabolka, priljubljeni mandarinovec, domačo travarico pa marmelado iz mandarin, olivno olje in še kakšno okusno dobroto iz teh krajev.

Večina se je strinjala, da res 'škoda, ker moramo že domov'. (Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 18. november 2011 / 07:00

Generalka za Indijo uspela

V Kulturnem domu v Predosljah je občinstvo navdušila plesna predstava Sosledje v izvirni koreografiji Saše Lončar.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:41

Slovenija, moja dežela

»Po glavi so mi že nekaj časa rojile besede, ki naj bi sestavljale geslo, pozicijski slogan, kot smo takrat rekli v našem marketinškem jeziku. Z njim naj bi prebivalcem Republike Slovenije opredeli...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:19

Na lepše

O čem razmišljamo v teh prazničnih dneh – o delavskih pravicah in boju zanje ali o tem, da je vsaj za večino nas, ki delo na srečo imamo, na vrsti nekaj dela prostih dni? Če pogledamo ta d...

GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:11

Z znanjem krepijo človeški kapital

V nekaj letih naj Šenčur postane mednarodno odprta občina, kjer bo vsak občan obvladal en svetovni jezik, obenem pa ne bo pozabil na svoje korenine. Ta misel je vodila mladega Ervina Smajiča in skupin...

Nasveti / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:09

Prestradani kojot

Ne, to ni žival, ampak ime, ki si ga je v mladostnem izgnanstvu pri Aztekih nadel Nezahualcoyotl, poznejši vladar mestne državice Texcoco, danes v bližini mesta Ciudad de Mexico. Kaj se skriva za t...

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:07

Peč za trideset milijonov

V podjetju SIJ Acroni so v ponedeljek zagnali najsodobnejšo peč AOD, vredno kar trideset milijonov evrov. Podjetje bo z investicijo dodatno okrepilo svoj položaj na trgu nerjavnih jekel.