Obiranje mandarin zahteva kar nekaj potrpežljivosti.

Rumeno zlato

Mandarine v dolini Neretve imenujejo tudi rumeno neretvansko zlato. Jih je več vrst. Ene zorijo prej, druge kasneje. Med njimi najdemo tudi znamenite klementine, a žal spadajo med občutljivejše, ker imajo zelo tanko lupinico. Tako je pri njihovem obiranju potrebna precejšna previdnost in potrpežljivost.

Tradicionalno obiranje mandarin (3)

Tako velikih skupin v nasade s klementinami lastniki plantaž ne vodijo.

Obiranje mandarin je namreč najboljše ročno. »Mandarino primeš in zavrtiš vstran, je ne vlečeš k sebi, ker potem ali ostane na njej pecelj ali pa se odtrga,« nam je že prvič, ko smo se odpravili na obiranje mandarin s Kompasom, razložil pravilni postopek obiranja Jozo Crnčević, ki nas je sprejel in pospremil na plantažo z 'rumenim zlatom' tudi letos. Jozo sam je še mnenja, da je najboljša mandarina sveža. »Ko jo sami odtrgate z drevesa, olupite in pojeste.«

Na plantaži pa so nam tudi tokrat domačini izrekli do­brodošlico s suhimi figami in aperitivom, potem pa smo se lotili obiranja. Med številnimi nasadi mandarin smo bili letos pozorni še na njive z drugimi poljščinami. Videli smo tudi precej oljk, zadnja leta več pozornosti v teh krajih namenjajo nasadom granatnih jabolk, sploh pa nas ni presenetila že rahlo 'rdeča' njiva z zasajenimi jagodami, kjer je vse kazalo na to, da bodo spet obrodile. Naš vodnik Krešimir Tomas nam je namreč že prej omenil, da dolina Neretve obrodi dvakrat, včasih celo trikrat letno.

Ko smo z obiranjem zaključili, se je naša pot nadaljevala s trupicami, kot pravijo posebnim ladjicam, po jezeru Kuti do Jozotovega kmečkega turizma, kjer so se tudi tokrat mize šibile pod krožniki, polnimi lokalnih specialitet: ribjo rižoto, ribjimi kroglicami, jeguljo, žabjimi kraki ... Zanimiv in okusen pa je bil tudi kruh izpod peke, ki je drugačen od hlebcev, kakršnih smo vajeni pri najbliž­jem peku.

Jozo je v tem poslu že več kot dvajset let in svoje znanje uspešno prenaša na mlajšo generacijo. Kosila pri njem vedno spremlja živa glasba, kar je recept za zabavo v nadaljevanju. Tudi tokrat plesalcev ni manjkalo, a letos je bilo več pevsko razpoloženih. Kdor je želel, je pred ponovnim vkrcanjem na 'trupice' in odhodom proti Sloveniji na mini tržnici pod jedilnico kupil še fige, česen, granatna jabolka, priljubljeni mandarinovec, domačo travarico pa marmelado iz mandarin, olivno olje in še kakšno okusno dobroto iz teh krajev.

Večina se je strinjala, da res 'škoda, ker moramo že domov'. (Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 17. oktober 2007 / 07:00

Jože je že dolgo v pokoju

Jože Markič iz Zgornjih Dupelj ima 95 let. Hudomušno se pohvali, da je dalj v pokoju, kot pa je delal.

Objavljeno na isti dan


Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nočni pohod na Grmado

Medvode - Kot vsako leto, je bil tudi letos ob prvi polni luni v januarju, 5. januarja, nočni pohod na Polhograjsko Grmado, ki ga organizira Planinsko društvo Blagajana iz Polhovega Gr...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Na Katarini si želijo še več gostov

Katarina je dobila novo turistično brošuro, v kateri je predstavljena predvsem tamkajšnja bogata gostinska ponudba.

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Cepili bodo v skladu s strokovnimi smernicami

V ZD Medvode proti humanemu papiloma virusu še ne cepijo, saj čakajo na uradne strokovne smernice.

Splošno / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Anketa: Država bi morala plačati cepljenje deklet

V tokratni anketi smo naše sogovornike povprašali, kdo bi moral kriti stroške cepljenja deklet z novim cepivom proti raku na materničnem vratu, ki je druga najpogostejša oblika raka med Slove...

Medvode / petek, 9. februar 2007 / 06:00

Nadaljevala se bo gradnja tekaškega centra

Za dokončanje izgradnje Športno rekreacijskega centra v Preski bodo potrebovali še okrog 250 tisoč evrov. Od države jih letos pričakujejo 108 tisoč, a svoj delež bo morala primakniti tudi Občina.