Obiranje mandarin zahteva kar nekaj potrpežljivosti.

Rumeno zlato

Mandarine v dolini Neretve imenujejo tudi rumeno neretvansko zlato. Jih je več vrst. Ene zorijo prej, druge kasneje. Med njimi najdemo tudi znamenite klementine, a žal spadajo med občutljivejše, ker imajo zelo tanko lupinico. Tako je pri njihovem obiranju potrebna precejšna previdnost in potrpežljivost.

Tradicionalno obiranje mandarin (3)

Tako velikih skupin v nasade s klementinami lastniki plantaž ne vodijo.

Obiranje mandarin je namreč najboljše ročno. »Mandarino primeš in zavrtiš vstran, je ne vlečeš k sebi, ker potem ali ostane na njej pecelj ali pa se odtrga,« nam je že prvič, ko smo se odpravili na obiranje mandarin s Kompasom, razložil pravilni postopek obiranja Jozo Crnčević, ki nas je sprejel in pospremil na plantažo z 'rumenim zlatom' tudi letos. Jozo sam je še mnenja, da je najboljša mandarina sveža. »Ko jo sami odtrgate z drevesa, olupite in pojeste.«

Na plantaži pa so nam tudi tokrat domačini izrekli do­brodošlico s suhimi figami in aperitivom, potem pa smo se lotili obiranja. Med številnimi nasadi mandarin smo bili letos pozorni še na njive z drugimi poljščinami. Videli smo tudi precej oljk, zadnja leta več pozornosti v teh krajih namenjajo nasadom granatnih jabolk, sploh pa nas ni presenetila že rahlo 'rdeča' njiva z zasajenimi jagodami, kjer je vse kazalo na to, da bodo spet obrodile. Naš vodnik Krešimir Tomas nam je namreč že prej omenil, da dolina Neretve obrodi dvakrat, včasih celo trikrat letno.

Ko smo z obiranjem zaključili, se je naša pot nadaljevala s trupicami, kot pravijo posebnim ladjicam, po jezeru Kuti do Jozotovega kmečkega turizma, kjer so se tudi tokrat mize šibile pod krožniki, polnimi lokalnih specialitet: ribjo rižoto, ribjimi kroglicami, jeguljo, žabjimi kraki ... Zanimiv in okusen pa je bil tudi kruh izpod peke, ki je drugačen od hlebcev, kakršnih smo vajeni pri najbliž­jem peku.

Jozo je v tem poslu že več kot dvajset let in svoje znanje uspešno prenaša na mlajšo generacijo. Kosila pri njem vedno spremlja živa glasba, kar je recept za zabavo v nadaljevanju. Tudi tokrat plesalcev ni manjkalo, a letos je bilo več pevsko razpoloženih. Kdor je želel, je pred ponovnim vkrcanjem na 'trupice' in odhodom proti Sloveniji na mini tržnici pod jedilnico kupil še fige, česen, granatna jabolka, priljubljeni mandarinovec, domačo travarico pa marmelado iz mandarin, olivno olje in še kakšno okusno dobroto iz teh krajev.

Večina se je strinjala, da res 'škoda, ker moramo že domov'. (Konec)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 20. januar 2023 / 07:00

Gorenjski glas, št. 101

Gorenjski glas, 20. december 2022, št. 101

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.