Obrt in industrija

Besedilo: Besedilo priredila Milka Burnik
Kategorija: Nasveti / torek, 10. april 2007 / 06:00

Kmetijska zadruga je leta 1948 ustanovila obrat čevljarstva s petimi zaposlenimi. Popravljali so obutev, izdelovali novo, delali polizdelke za Planiko. Leta 1958 so ustanovili podjetje Obrtno čevljarstvo Sovodenj. Tedaj sta delovala že Obrtno kovaštvo in OLEPS. Januarja 1962 so se vsa podjetja, tudi čevljarsko in obrat Plastike (kasneje Termopol), združila v eno - v Kombinat Sovodenj. Ta je leta 1965 razpadel.

Predelava lesa ima dolgo in pestro zgodovino, zaradi bogate poraščenosti z gozdovi. Premožnejši so zgradili žage na vodni pogon. Za trg so tesali tramove, debelejšo hlodovino pa žagali v deske. V Škofjo Loko so vozili les, nazaj drugo blago, ki so ga potem prodajali majhni trgovci v kraju. Žagarstvo je med drugo vojno skoraj zamrlo. V času gradnje zadružnega doma (1948) so v improvizirani delavnici izdelali vsa okna. Po napeljavi elektrike v 50-ih letih so že uporabljali priročne elektromotorje. V letih 1954 in 1955 so zgradili za takratne čase kar sodobno žago s starim, a obnovljenim polnojarmenikom, sposobnim žagati les tudi za prodajo. Močna mizarska delavnica se je leta 1958 osamosvojila kot "OLEPS"in 1960 zgradila novo delavnico na sedanji lokaciji Lesgala oz. nekdanje Jelovice. 1963 se je mizarstvo izločilo iz Kombinata in se skupaj z žago priključilo Jelovici iz Škofje Loke. Leta 1989 so zgradili novo sodobno žago. Obrat Jelovice na Sovodnju so zaprli leta 2001.

Tod je delovalo veliko kovačij. Izdelovali in popravljali so orodja, kovali žeblje za pritrjevanje strešnikov, podkovali konje … Po zaslugi priseljenega kovača Martina Moreta (rojenega 1857), na Sovodnju še vedno obstajajo kovači.

Imena krajev Laniše in Podlanišče dajo vedeti, da so tod sejali lan. Predelali so ga v platno za obleke, posteljnino, prte in vreče ter v vrvi. Iz semen so stiskali olje za razsvetljavo.

Med starejše obrti sodita tesarstvo in krovstvo, saj so bila nekdaj bivalna in gospodarska poslopja lesena, krita s slamo. Krojači, čevljarji in mizarji so delali kar na domovih naročnikov. Zaradi take potrebe so se razvile kolarska, sodarska in pletarska obrt.

Potoki in pritoki so v preteklosti poganjali veliko število vodnih koles mlinov in žag, v osliški županiji menda že leta 1630 kar trideset mlinov. Po letu 1962 so zamrli še zadnji.

Obrat Plastike, kasneje Termopol, so registrirali 9. januarja 1959. Četrti maj 1959 je že zapisan kot prvi proizvodni dan s sedmimi delavkami v prostorih zadružnega doma. Aprila 1977 je stekla proizvodnja v novih prostorih tovarne, zgrajene na začetku vasi Sovodenj, a v Koprivniku.

Nekdaj so tod tudi rudarili in sledili bakrovi rudi. Prva raziskovalna dela so se leta 1851 pričela v hobovški grapi in Stari Oselici. Nekaj nahajališč so pričeli izkoriščati. Ena donosnejših je bila jama "Marijinega rojstva" v Hobovšah. Kope bakrove rude so odprli v Koprivniku, Podjelovem Brdu, pri Novi Oselici. Sprva je raziskovalna dela vršila Rudarska združba Škofje, kasneje Alojz Sušnik. Vedno bolj so se koncentrirala okoli Sovodnja, na meji med Kranjsko in Goriško.