Spoštovana gospa Majda Rebernik!

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / nedelja, 8. april 2007 / 06:00

Vaš prispevek z naslovom Vsak po svoje, ki je bil objavljen v Jeseniških novicah 23. februarja 2007, me je spodbudil, da svoje razmišljanje o obravnavani temi posredujem tudi jaz. Kot ste opazili vi, pa tudi drugi, smo lahko v zadnjih letih priča vrsti posegov v prostor, ki z arhitekturnega in urbanističnega vidika predstavljajo določene »novosti« v našem prostoru. Saj veste, »da imajo vsake oči svojega malarja,« in da je razpravljati o okusih brezpredmetno. Pa vendarle tako kot vi, ne moremo (p)ostati ravnodušni do vsega, kar se dogaja v našem mestu, naši občini, ali če hočete – naši državi. Tako kot si prizadevamo za dober zdravstveni in šolski sistem, čisto okolje in neokrnjeno naravo, si moramo prizadevati tudi za ustrezno podobo naših naselij. Prvi, ki mu ne bi bilo smelo biti vseeno podoba naših krajev, je država, za njo občine in na koncu državljani. To ne pomeni, da je država najbolj odgovorna za nastali položaj in državljani najmanj. Ne, vsi smo enako odgovorni! Predpisi, ki urejajo posege v prostor ter vzdrževanje objektov, so sprejeti. Glede na vaša opažanja, pa se očitno ne izvajajo v celoti. Velikokrat zato, ker jih ne poznamo, velikokrat pa tudi s filozofijo: »Kaj mi pa morejo«! Pa smo spet pri odgovornosti: državljani ne spoštujejo predpisov, država ne ukrepa. Kar poglejte armado policistov, ki skrbijo za varnost v cestnem prometu! Pa zaradi tega ni opaziti drastičnega zmanjšanja prometnih nesreč. In mislim, da za to niso odgovorni policisti, vsaj ne predvsem oni. Zdaj pa si predstavljajte tako armado gradbenih inšpektorjev, ki bi skušala naše »divjanje« po arhitekturi omejiti na še dovoljene norme. Ali bi jim uspelo omejiti nedovoljene posege v prostor, ki so v končni izvedbi produkt zvrhane mere iznajdljivosti in praktičnosti ter razpoložljivih finančnih okvirov? Moje mnenje je, da v celoti nikakor ne. Vedno se najde nekaj odstotkov ljudi, ki jim vsi predpisi ali čisto osnovne človeške norme ne pomagajo nič. Preden končam pa še nekaj o okusih: ko si ljudje kupujemo nove kose oblačil po zadnjih modnih zapovedih, ponavadi povprašamo vsaj prodajalca/ko v trgovini, ali nam izbrani kos oblačila pristoji. In če pogledam ljudi, ki se sprehajajo po ulicah, lahko sklepam, da se znajo kar primerno oblačiti, kljub različnim okusom in finančnim zmožnostim. Ker gre med drugim tudi pri posegih v prostor za zunanjo podobo kot pri oblačenju, ta pa je stvar okusa, bi morali o teh posegih povprašati strokovnjake na tem področju. Posegi v prostor bi bili na ta način primerno izvedeni, kljub različnim okusom in finančnim zmožnostim, vsekakor pa v skladu z »modnimi zapovedmi« – predpisi s tega področja. Na koncu lahko samo še enkrat povzamem, morda že prevečkrat slišano frazo: Če ne bomo vsi skupaj naredili korakov v pravo smer, ne bomo storili ničesar, kajti predpisi niso sami sebi namen, ampak jih moramo spoštovati in izvajati.

Andraž Tolar