Obala: Opazovanje ptic ... ali spoznati Babilon gospodarjev neba

Besedilo: Uroš Brankovič
nedelja, 8. april 2007 / 06:00

Slovenska obala je s svojimi raznolikimi življenjskimi okolji raj za vse ljubitelje opazovanja ptic ali tako imenovani "bird-watching" turizem.

Na slovenski obali sta najbogatejši območji krajinski park Sečoveljske soline in naravni rezervat Škocjanski zatok. Na območju Sečoveljskih solin je bilo skupno ugotovljenih že 290 ptičjih vrst, kar predstavlja 70 odstotkov doslej registriranih vrst ptic v Sloveniji, od teh jih tu gnezdi okoli 90. Solinski bazeni, ki jih je človek v sožitju z naravo oblikoval v skoraj 1200 letih pridobivanja soli, in procesi naravnih sil so izoblikovali množico raznolikih življenjskih okolij, ki so jih naselile ptice z različnimi prehranjevalnimi in gnezdilnimi zahtevami. Obiskovalci bodo poleti lahko (predvsem na Fontaniggeah) opazili najbolj značilne solinske ptice; polojniku, sabljarki in mali čigri so Sečoveljske soline edino redno gnezdišče pri nas, za rumenonogega galeba, navadno čigro in beločelega deževnika pa je tu najpomembnejše gnezdišče v Sloveniji. Še bolj pestra je favna ptic spomladi in jeseni, ko se v solinah ustavljajo množice ptic na selitveni poti med Evropo in Afriko. V solinah se vse leto zadržujejo tudi tri vrste čapelj, ki pa tu ne gnezdijo: večji sta velika bela čaplja in siva čaplja, manjša pa je mala bela čaplja. Soline se uvrščajo med najpomembnejša prezimovališča slapnikov, ponirkov, čapelj, nekaterih vrst rac, prodnikov, martincev in galebov ter drugih pobrežnikov npr. kozice v Sloveniji.

V naravnem rezervatu Škocjanski zatok so v zadnjih letih opazili 199 vrst ptic, med katerimi jih 42 v rezervatu tudi redno gnezdi. Škocjanski zatok je zanimiv tako za ptice na preletu in prezimovanju, po končani obnovi pa je pričakovati tudi povečanje števila gnezdečih vrst. Vrste, ki so se na preletu in prezimovanju najbolj množično pojavljale, so: rečni galeb, škorec, mlakarica, lišček, liska, kreheljc, rumenonogi galeb, mala bela čaplja, domači vrabec, raca žličarica, siva čaplja, trstni strnad, mestna in kmečka lastovka ter zelenonogi martinec in veliki škurh.

Primernost: opazovanje ptic je pravi način uživanja narave za vsakogar, ki se rad užil naravo v vsej njeni pestrosti ter se aktivno nadihal svežega zraka. Vsaka vrsta je vezana na različne življenjske pogoje, pojavlja se glede na letne čase in se seli, ko se spreminjajo temperatura, količina hrane in človekovi vplivi.

Znanje in oprema: za pravo opazovanje je potrebno nekaj poznavanja ptic in časa, kdaj lahko opazujmo kakšne ptice, v katerem letnem času in dnevnem času. Ptice lahko opazujemo vse letne čase, imamo pa tudi ptice, ki so selivke, gnezdilke, gostje (ne gnezdijo) in klateži. V gnezdilni sezoni so ptice aktivne v jutranjih in večernih urah, ko pojejo in hranijo mladiče, v popoldanski vročini ponavadi mirujejo, zato jih takrat težje opazimo. Najpomembnejši pripomoček za opazovanje ptic je daljnogled, za opazovanje vodnih ptic in ujed je velikokrat potrebna uporaba teleskopa in stojala. Za bolj zagrizene je fotoaparat z močnejšim teleobjektivom, nepogrešljiv pripomoček pa je slikovni priročnik za prepoznavanje ptic. Potrebujemo tudi beležko, v katero lahko zapisujemo podatke s terena, skiciramo nepoznane ptice ter zabeležimo svoje lepe trenutke.

Več informacij:  Krajinski park Sečoveljske soline, tel.: 05/67 21 330, http://www.kpss.si/, e-pošta: mailto:info@kpss.si. Vstopnina za park 3 evre za odrasle in 2 evra za otroke, mladino in upokojence. Po poprejšnjem dogovoru so možna organizirana 3 ali 5-urna ornitološka vodenja, možna izposoja daljnogledov za obiskovalce brez opreme. Naravni rezervati Škocjanski zatok: Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, tel.: 05/626 03 70, http://hinet.si/dopps/projekti/interreg_nrsz/, e-pošta: mailto:skocjanski@skocjanski-zatok.org. Možnost ogledov in opazovanj do aprila 2007.

Več informacij: na TIC Portorož (tel.: 05/674 22 20), TIC Piran (05/673 44 40) ali spletnem portalu http://www.portoroz.si/.