Čez drn in strn

Pospeši, vztrajaj, pospeši. To je nekakšno nepisano pravilo najboljših tekačev krosa, po naše povedano teka čez drn in strn, ki je zelo prijetna, tudi naporna, a zelo učinkovita oblika teka. Ta konec tedna bo na sporedu svetovno prvenstvo v krosu, in to v revni deželi, ki je neizčrpen vir vrhunskih tekačev na dolge proge, kjer tek pomeni beg iz revščine, kjer še znajo trenirati preprosto v sožitju z naravo z veliko mero vztrajnosti, potrpežljivosti in kjer vedo, da je trening vse, kar pripelje do uspeha. Kenija bo prizorišče tega najbolj elitnega spomladanskega velikega atletskega dogodka. Lahko vam napovem, da bo zmagovalec temnopolt in bo prihajal iz ene od dežel vzhodnoafriškega roga. Afričani nikakor ne bodo dopustili, da jih kdo vrže s prestola teka čez drn in strn, kjer vladajo že dobrih dvajset let in njihovemu primatu ni videti konca. Od časa do časa belopolti tekači dobijo kakšno bitko na kakšni manj pomembni tekmi, a vojna je videti izgubljena.

Kaj je posebnega pri treniranju krosa?

To je oblika teka, ki poteka izključno po naravnih poteh. To so največkrat razgibani travniki in zavite gozdne steze, kjer naletimo na številne naravne zapreke, ki jih moramo premagovati v bolj ali manj hitrem tempu. Potoki, jarki, grbine, blatne luže, strmi vzponi in spusti nas bodo vedno spremljali, ko se bomo odločili trenirati v pravem neokrnjenem naravnem okolju. Zaradi naravnega okolja je tovrstno treniranje prijetno, stiske pa nastopijo, ko je treba dlje časa teči po zahtevni in razgibani podlagi, kjer se nenehno spreminja ritem teka, a to nam bo še kako koristilo. Izboljšajo se nam vse tri lastnosti: moč, vzdržljivost in hitrost. Moč nam bodo dali strmi klanci in preskakovanje naravnih zaprek, vzdržljivost pridobimo na dlje trajajočem treningu, hitrost pa s hitrim tekom po blagih klancih navzdol in z vmesnimi stopnjevanji do večje hitrosti.

Kros se teče po občutku

Trening krosa ni točno načrtovan, vse se odvija predvsem po trenutnem počutju tekača. Na atletski stezi ali ravni cesti bomo lahko tekli v enakomernem tempu, pri krosu to ne bo mogoče, saj nihče ne more teči enako hitro po ravnem in v klanec. Tak tek traja ponavadi od 30 pa tja do 90 minut. Pri daljših tekih se utrujenost povečuje, zato je treba biti previden pri postavljanju stopal na neravno podlago, saj lahko pride do zvina gležnja. Blatne steze nam bodo zelo koristile pri nabiranju moči in sami koordinaciji gibov, le pralni stroj doma se bo večkrat vrtel. Izberemo lahko tudi krožne proge, kjer bomo lahko merili vmesne čase in se sproti priganjali k hitrejšem tempu, če nam bo to ustrezalo.

Svoboda, nagon, občutljivost

Smo v naravi in vse se odvija svobodno, po naši volji. Če je marsikatera atletska disciplina do potankosti raziskovana, smo pri krosu sam svoj raziskovalec in ustvarjalec. Naravno okolje že tako pomirjevalno deluje na osebnost in odločitve bodo bolj pravilne in smiselne. Včasih narava kar sama tekača potegne k hitrejšemu tempu, in če se pravilno odzovemo, bo trening zelo učinkovit.

Splošna načela pri treniranju krosa:

- okolje je izključno naravno: travniki, gozdne steze, kolovozi,

- številne naravne ovire: potoki, jarki, klanci,

- tempo teka je spremenljiv in se proti koncu stopnjuje,

- pridobivanje moči, vzdržljivosti in hitrosti,

- prosto planiranje dolžine.