Mrkaićeve svete krave

Kaj se zgodi z družbo, ki zaradi spletov zgodovinskih in družbenih okoliščin niso bili resno izpostavljeni mednarodni konkurenci,..., resnično svobodnemu podjetništvu, klasičnemu liberalizmu in ideji o omejeni moči države?

»V taki družbi se razvijata samozadostnost in provincializem, povezan z zakotno ideologijo lastne večvrednosti, konkurenca idej velja za nespodobno, na vseh področjih pa kraljujejo nedotakljive svete krave,« v materialu ob predstavitvi knjige To so bile svete krave na vprašanje iz nadnaslova odgovarja avtor Mićo Mrkaić. Njegovo pojavljanje v Sloveniji se je začelo v letu 2001 s pripravo študije, ki je pokazala (po Mrkaiću), da je za inflacijo v Sloveniji kriva Banka Slovenije. Sovražni odzivi in sprenevedanje domačijskih ekonomistov sta ga prisilila, da je začel bitko v medijih, ki so se ji pozneje pridružili t. i. mladi ekonomisti. »Bitka, ki je dodobra načela sicer povsem lažen ugled mnogih domačijskih ekonomistov, pa se ni končala z bitko o naravi naše inflacije, pač pa se je nadaljevala s kresanjem mnenj o mnogih drugih družbenih vprašanjih, na katera ekonomska stroka ponuja odgovore,« zapiše v uvodu, kjer Jožeta Mencingerja opiše kot amaterja in razloži namen knjige: opozorilo bralcem na nevarnost, ki jo predstavlja mencingerjanstvo, etatizem, gradualizem in klientelizem. Mrkaić se svetih krav loteva v šestih sklopih (velik del jih sestavljajo objavljene kolumne v Financah): inflacija, zdravstvo, kultura, javne finance in ekonomska politika, liberalizem in ekonomska teorija. Uporablja agresivno, ostro besedo, kot se je izkazalo na predstavitvi (sodelovali so še Peter Frankl, Stanislav Kovač in Rado Pezdir), pa z enakim (ne)usmiljenjem meri vse in vsakogar. V nadaljevanju ponujamo nekaj misli Mića Mrkaića z javne predstavitve.

O bolj liberalni družbi kot posledici njegovih kolumen: »Za nekatere je Slovenija bolj liberalna. Ni več sramotno govoriti o umikanju države iz gospodarstva, pojavile so se ideje o bolj odkritem spopadu s sindikati, več se govori o uvedbi zasebništva v zdravstvu. S tem tempom bomo prišli do želenega stanja v 200 letih.« Kako politične stranke upoštevajo ekonomske parametre: »Treba je razlikovati med besedami in dejanji političnih strank. Pri dejanjih so vse slabe. LDS nikoli ni nastopala kot liberalna stranka, saj so vedno težili k absolutni kontroli nad gospodarstvom, žal pa se novi oblasti tega refleksa ni uspelo otresti. Res so simbolično privatizirali nekaj podjetij, vendar vsem strankam dajem oceno nezadostno. Brez diskriminacije.«

Mrkaićeva ocena prejšnje in zdajšnje elite: »Nihče se ne želi odpovedati sladkostim oblasti. LDS je v zadnjih letih vladanja menila, da lahko z državo razpolaga po domače. V ozadju načrta aktualne vlade pa je izgradnja nove elite. Že to kaže zanimiv odnos do države, saj jim gre le za to.« Ali je politika izkoristila mlade ekonomiste? »Naivno smo razmišljali, da se bodo s padcem LDS zadeve zasukale na bolje. Gledano nazaj, pa smo se, tako Janša kot mi, zmotili. Mi smo mislili, da vsaj del tega, kar govori, tudi misli, on pa je mislil, da tega, kar govorimo, ne mislimo povsem resno. Presojal nas je kot nekoga, ki bi se rad zalepil na oblast in imel koristi. Očitno z ljudmi, ki jim to ni mar, še ni imel opravka.« O t. i. svetih kravah: »Nisem jih štel, vendar jih je ogromno. Sprejemanje državnih rent je vgrajeno v naš pravni sistem, zato zanje tudi nihče ne odgovarja. Na srečo so sesuli Gospodarsko zbornico Slovenije, ki je po zakonu imela privilegij dodatnega obdavčenja podjetij, podobno je še vedno pri notarjih.«

»S pojavom Mrkaiča je postala Slovenija bistveno bolj liberalna. Prvič se je nekdo vtaknil v svete krave, podvomil o njihovih argumentih. Ni več samoumevno, da določena interesna skupina pobere denar in tega ne upraviči. Pogača je le ena. Ko enemu daš, moraš drugemu vzeti,« meni Rado Pezdir. »Maloštevilni imajo Mrkaića radi, slovenski odnos do njega pa je večinoma mešanica sovraštva in prezira,« pa je misel Petra Frankla, ki veliko pove tudi o novi knjigi.