Na dom čakajo nevzdržno dolgo

Ko ostarimo in nismo več sposobni skrbeti sami zase, je rešitev namestitev v dom starostnikov. A to ni tako enostavno, kot se sliši, saj so domovi polni, na proste postelje je treba čakati leto, dve, tri, celo več.

Le na Gorenjskem je na seznamu čakajočih za sprejem v domove upokojencev več kot 1400 imen. Kako resen je ta problem v Kranju, pojasnjuje Bojana Petrovič, socialna delavka v Domu upokojencev Kranj.

Dolge čakalne vrste za sprejem v dom so takoj za Ljubljano največji problem na Gorenjskem. Kako to čutite v Kranju?

»Problematika je tudi v Kranju izredno huda, tako rekoč na meji vzdržljivega. Zadnji dve leti se v Domu upokojencev Kranj srečujemo s hudim problemom, čemur je vzrok nezadostno sproščanje zmogljivosti za sprejem novih uporabnikov. V letu 2006 beležimo le 30 novih sprejemov v dom, kar je najnižje, odkar delam v domu, to pa je dvajset let. V prvih dveh mesecih letos smo sprejeli le štiri nove uporabnike, od 2. februarja pa nimamo nobene proste postelje.«

Kako dolge so čakalne dobe?

»Čakalna doba se podaljšuje na več let, trenutno rešujemo (in so še nerešene) prošnje za sprejem v dvoposteljne sobe od leta 2004 in za enoposteljne sobe od leta 2003, in še za nazaj za tiste posameznike, ki so oddali prošnjo za vsak primer, če bodo potrebovali namestitev. Ljudje, ki imajo pri nas prošnjo pet let, težko razumejo naš način sprejemanja ljudi. Prazne postelje ne moremo imeti, če si nekdo na čakalni listi premisli, moramo takoj najti drugega, ki bo zasedel prosto mesto. Ta trenutek bi za takojšen sprejem potrebovali 19 postelj za ženske (od tega najmanj pet v enoposteljnih sobah) in štiri postelje za moške (od tega dve v enoposteljnih sobah). Sicer pa trenutno čaka na sprejem 539 ljudi iz mestne občine Kranj in 234 iz drugih občin. Vsa ta situacija povzroča med prosilci veliko nezadovoljstvo, saj ne razumejo, da sprejem ni mogoč, dokler se ne sprosti postelja. Naj še poudarim, da nismo sposobni takoj namestiti in pomagati starejšim socialno ogroženim občanom Kranja, ki so v slabem zdravstvenem stanju in potrebujemo takojšen sprejem. V stiski pa smo tudi zaradi t. i. nujnih sprejemov, ki jih od nas pričakujejo iz bolnišnic, kjer morajo ljudi odpustiti, svojci pa doma niso sposobni skrbeti za takšne bolnike. Prav tako je problem sprejemanje mlajših od 65 let, ki po nesrečah in kapeh potrebujejo celostno nego, domovi za starejše pa niso namenjeni tem ljudem.«

Kako utemeljujete visoke številke, za katerimi se skrivajo boleče zgodbe starostnikov in njihovih svojcev, ki za dom prosijo, ko niso več sposobni skrbeti za ostarele?

»Številke so res visoke, vendar je treba upoštevati, da so v njih zajeti tudi čakajoči, ki so za sprejem v dom vpisani za vsak primer. Od 539 občanov mestne občine Kranj na čakalni listi je takih po oceni polovica. Žal pri teh ljudeh ne vemo, ali so še vedno resni kandidati za sprejem v dom, so sploh še živi, so kako drugače rešili svoj položaj, saj nas o tem ne obveščajo. Če pojasnim še številke čakajočih iz drugih občin: naš dom je sicer namenjen občanom Kranja in okoliških občin, sprejemamo pa tudi prošnje iz drugih krajev Slovenije (zlasti iz Ljubljane), ker to od nas zahteva pravilnik, ki določa postopke za sprejem v dom.«

Kako čutite velik pritisk čakajočih na posteljo v domu?

»Pri sprejemih v domove v socialnih službah domov čutimo velik pritisk, razpeti smo med prosilci in njihovimi svojci in možnostmi, ki jih s svojimi prostimi zmogljivostmi lahko nudimo. Prosijo nas, nam grozijo z inšpekcijami, mediji ali posredovanjem občine, društev, centrov za socialno delo, priča smo številnim »intervencijam« po nujnem sprejemu tega ali onega zaslužnega človeka, pritisk pa nastaja tudi zaradi socialnega položaja številnih kranjskih starostnikov. Mnogo jih je, ki živijo sami v garsonjerah, v slabi socialni situaciji, s pokojninami, ki komaj zadoščajo za preživetje.«

Kaj lahko storite za omilitev stiske čakajočih?

»Teoretično bi 50 postelj rešilo najhujšo stisko, vendar osebno menim, da še en tak dom ni rešitev za Kranj. V sosednjih občinah Naklo, Cerklje in Šenčur načrtujejo gradnjo domov in z namestitvijo svojih občanov bodo v prihodnje nekoliko razbremenili naš dom. Mi pa lahko (v sodelovanju z lokalno skupnostjo) stisko starih ljudi omilimo tako, da jih usmerimo v koriščenje dodatnih storitev, denimo v pomoč na domu (trenutno oskrbujemo 115 uporabnikov), dnevno varstvo (24 uporabnikov), začasno namestitev (letos jo je koristilo devet uporabnikov), dostavo kosil (120 uporabnikov). Vse te dejavnosti, razen začasnega varstva, lahko nudimo takoj oziroma v nekaj dneh po ureditvi formalnosti. Vse te dejavnosti so zrasle iz potreb okolja, ne zato, ker bi nam to kdorkoli predpisal. Ljudi, ki se zanimajo za naše storitve, zato vabimo, naj se oglasijo pri nas, da se pogovorimo in da se bodo morda namesto namestitve v dom odločili za katero od omenjenih možnosti. Včasih se morda starostniki (ali še prej njihovi svojci) prehitro odločijo za bivanje v domu, čeprav bi nemara želeli še živeti doma, ob tem, da jim mi s ponudbo drugih storitev olajšamo starost. To namreč zagotavlja resnično kvaliteto življenja.«