Ali bomo skrajšali čakalne vrste za sprejem v Dom upokojencev?

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
torek, 13. marec 2007 / 05:00

Matevž Kleč, Nova Slovenija

Podatki, ki govorijo, koliko časa čakajo starejši ljudje za sprejem v Dom upokojencev v Kranju, so resnično žalostni. Čakalna vrsta, okoli štiristo čakajočih, se vleče tja v leto 2002. Glede na podatke o staranju prebivalcev so na mestu razmišljanja, kaj bomo Mestni občini Kranj naredili, da bomo starejši generaciji omogočili primerno bivanje v primernih prostorih v Domu upokojencev v Kranju. V Strategiji razvoja pomoči starejšim, ki je bila sprejeta lani, smo se vsi, ki smo odgovorni za delo na področju varovanja starejših občanov, zavezali, da bomo naredili vse, da bo starost tistih, ki so jim začele pojemati življenjske sile, lepa in vredna človeka. Oba domova za starejše v Kranju in Preddvoru sta v zadnjih letih izboljšala bivalne prostore, tako da je bivanje starejših v teh domovih na dokaj visokem standardu. Seveda pa se stanje lahko spremeni, če ne bomo od tu dalje stanja nadgrajevali. Trkanje po prsih, kaj smo naredili, je pri podatkih, koliko starejših je v vrsti za sprejem in kako dolga je čakalna doba, nesmiselno. Prvo se bo moralo ustrezno ministrstvo odločiti za primerno politiko na tem področju, tako da ne bodo domovi prosili kot berači kdaj in za koliko naj se povečajo oskrbne cene. Državo, ki jo zanima dvigovanje cen zaradi mesečne in letne inflacije, bo moralo počasi začeti zanimati tudi ali domovi z oskrbno ceno, ki je v glavnem edini vir za preživetje (nekaj malega predstavlja lastna ponudba, kot je razvoz kosil), lahko povečajo kapacitete in ustrezno nagradijo zaposlene. Brez dobrih kadrov in primernih osebnih dohodkov za plačilo težavnega dela tudi dobri pogoji za oskrbovance in novi objekti ne pomenijo vsega. Razveseljivo je, da se na tem področju premika tudi v bližnjih manjših občinah Naklo, Šenčur in Cerklje, kjer naj bi v prihodnjih letih zgradili nove domove za starejše občane. Kranjski Dom upokojencev naj bi prevzel servisiranje teh domov s hrano, pranjem perila in delno tudi s kadrom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je potrebno kranjski dom upokojencev dograditi do te mere, da bo kos prevzetim nalogam. Investicija v višini 1.900.000,00 evrov (pribl. 450 milijonov tolarjev) zahteva, da se Mestna občina zaveda svoje obveznosti v višini 25 odstotkov te vrednosti in da bodo vsi, ki lahko kakorkoli vplivajo na odločitve ministrstva, le-tega opozorili na delež države v višini 75 odstotkov te vsote. Seveda pa bomo morali v Kranju začeti razmišljati tudi o izgradnji varovanih stanovanj za starejše in po možnosti tudi kakšne večje izpostave za starejše krajane po večjih krajevnih skupnostih. Starejši sokrajani nam ne smejo postati breme, temveč moramo mi, ki smo še delovno aktivni, poskrbeti za njihovo lepšo starost in varnost.