Prvič brez najemanja posojil

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je lani posloval dobro in mu niti enkrat za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila.

Ljubljana – »S finančnim poslovanjem zavoda smo zelo zadovoljni, prihodki in odhodki so bili izravnani v višini 923 milijard tolarjev oz. 3,85 milijarde evrov. Z ministrstvom za finance smo dobro sodelovali, niti enkrat nam za izplačilo pokojnin ni bilo treba najeti posojila, tudi maja ne, ko smo morali za izplačilo pokojnin, letnega dodatka in drugih dajatev zagotoviti več kot sto milijard tolarjev. Nasprotno: od obresti smo imeli celo 870 milijonov tolarjev prihodkov,« je na nedavni novinarski konferenci dejal generalni direktor zavoda Marijan Papež in se vprašal, kot se sprašujejo tudi številni v državi, ali je nova pokojninska reforma potrebna ali ne.

Reforma daje rezultate

»Reforma, ki se je začela leta 2000, daje rezultate. V letu pred reformo je povprečna pokojnina predstavljala 68,55 odstotka povprečne plače, predlani pa samo še 62,7 odstotka. Povprečna starostna pokojnina je v letu 1999 znašala še 75,8 odstotka povprečne plače, v letu 2005 pa 69,1 odstotka. Če bo sedanji zakon veljal naprej, se bo zniževanje pokojnin v razmerju do plač nadaljevalo tudi v prihodnje, pri tem pa je bila zadnja sprememba zakona glede usklajevanja pokojnin s plačami samo majhna zavora pred prehitrim zniževanjem pokojnin. Trenutno ni razloga za spremembo pokojninskega sistema, država pa mora spremljati razmere in pravočasno ukrepati.«

Napovedali spremembe zakona

Država je že napovedala nekatere spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri pripravi bo sodeloval tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S spremembami naj ne bi posegli v spreminjanje osnovnih pogojev za upokojevanje, ampak naj bi le spodbujali čim kasnejše upokojevanje, uvedli večjo fleksibilnost pri delni invalidski pokojnini in pri ponovnem zaposlovanju že upokojenih delavcev. Morda bo v zakonu tudi določba, da bi bili delodajalci za delavca, ki je že izpolnil vse pogoje za upokojitev, a se je odločil še naprej delati, oproščeni plačila prispevkov. »Pokojnine se ne bodo znižale, še naprej jih bomo usklajevali z rastjo plač. Podpiramo zviševanje plače, saj to vpliva tudi na povišanje pokojnin,« je dejal predsednik sveta zavoda Ivan Sisinger in opozoril, da je v Sloveniji okrog tristo tisoč upokojencev z manj kot 542 evrov (130 tisoč tolarjev) pokojnine, pri tem pa je še vedno velik delež tistih, ki prejemajo manj kot 417 evrov (100 tisoč tolarjev).

Veliko dela z vdovskimi pokojninami

Ob tem ko so v zavodu lani zagotavljali redno izplačevanje pokojnin, so opravili približno 318 tisoč storitev, med drugim so izdali odločbe 25.126 vlagateljem za del vdovske pokojnine, kar je bila zahtevna naloga, saj je treba poznati zakonodajo tudi za dvajset let nazaj. Število nerešenih zahtevkov se je povečalo skoraj za desetino, ob koncu leta jih je bilo 49 tisoč, povprečni čas reševanja zahtevkov pa se je predvsem zaradi reševanja vlog za del vdovskih pokojnin podaljšal za 19 dni in je znašal 94 dni. »Če si uslužbenci in vodstvo zavoda ne bi toliko prizadevali, bi bil čas reševanja zahtevkov presegel sto dni,« je dejal Marjan Papež in za letos napovedal na tem področju večjo ažurnost, znižanje na 75 do 80 dni. Tudi letos bo njihova najpomembnejša naloga redno izplačevanje pokojnin brez najemanj posojil, za kar bodo potrebovali okoli štiri milijarde evrov.