Prva šopka je poslala domov

Biatlonka Tadeja Brankovič je na svetovnem prvenstvu pridno zbirala šopke.

Svetovno prvenstvo v biatlonu v Anterselvi je bilo za Tadejo Brankovič že 11., seveda, če štejemo še lansko prvenstvo mešanih štafet na Pokljuki. Doslej se ni mogla pohvaliti z odmevnim rezultatom. Povsem drugače pa je bilo letos, ko je zabeležila kar štiri uvrstitve med najboljših osem.

»Doslej sem se z velikih tekmovanj vedno vračala razočarana. Tokrat sem vedela, da sem v dobri tekaški formi, malce me je bilo strah le zaradi visoke nadmorske višine prizorišča, ki pa mi potem ni delala težav. Ne vem, da bi trenirali kaj zelo drugače kot pred prejšnjimi prvenstvi. Zame je bila verjetno pika na i to, da sem po tekmah na Pokljuki, ko sem bila utrujena, velik poudarek dala regeneraciji,« je povedala Tadeja Brankovič, ki je v Italiji imela veliko navijačev, kar cel avtobus. Razveselila jih je z rezultati, saj je bila kar štirikrat uvrščena med najboljših osem, ki sodelujejo na razglasitvi in podelitvi šopkov rož. »Šopki so bili vedno enaki. Prva dva sem poslala domov moji mami, ki ni mogla priti v Anterselvo. Enega sem obdržala zase, zadnjega pa sem dala prijateljici,« je obrazložila prijetne težave o tem, kam s štirimi enakimi šopki.

Na prvenstvu je imela šest tekem v devetih dneh, zato je bil počitek po prihodu domov še kako dobrodošel. »Prvi teden je bilo res bolj sproščeno, z izjemo 15. februarja, ki je bil dan D, kar se mojega zdravja tiče, saj sem imela gastroskopijo. V želodcu imam vse rdeče in če se bo potrdil sum na neko bakterijo, bom po sezoni morala jemati hude antibiotike. Razlog za bolečine v preponi pa je najverjetneje kila, tako da me po sezoni čaka operacija,« je obrazložila Brankovičeva, ki se bo po sezoni poročila, več časa pa bo imela tudi za magisterij managmenta, ki jo zelo zanima in študijsko gradivo nosi vedno s seboj. Kaj pa nadaljnja kariera? »V letošnji sezoni mi je cilj ostati med najboljših deset v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Zagotovo v biatlonu ostajam tudi še v prihodnji sezoni, prav veliko sezon pa se v karavani ne vidim več. Morda še do Vancouvra, je pa res, da nikoli ne veš, kaj prinese čas.«