Pripravki zoper prehlad in gripo (1)

Domača zeliščna zdravila lahko učinkovito lajšajo prehladne in gripozne nadloge. Babice, ki so modre in izkušene, največ dajo na bezeg, materino dušico, kamilice, lipo, pa med, črno redkev, čebulo, hren, česen, zelje in še kaj bi se našlo.

Prelisičimo prehlad s timijanom in materino dušico

Prehlad je pogosta virusna okužba sluznice nosu, sinusov, žrela in sapnic. Ko se nas loti, si pripravimo lahen prevretek iz lipovih cvetov (Tilia platyphyllos europaea), cvetov črnega bezga (Sambucus nigra), lovorovih listov (Laurus nobilis) in žajblja (Salvia officinalis). Posušena zelišča dobro premešamo, odmerimo 10 gramov in stresemo v 2,5 decilitra vode. Zavremo, kuhamo dve minuti, ko se malce ohladi, pa precedimo. Preden se odpravimo spat, spijemo skodelico mlačnega čaja, ki mu dodamo žličko medu. Zelo učinkovit je tudi poparek iz bezga. Z litrom vrele vode poparimo tri žlice bezgovega cvetja, po desetih ali petnajstih minutah precedimo in pijemo čez dan po požirkih. Pripravimo si lahko še kamiličen (Matricaria recutita) ali lipov poparek ali šipkov (Rosa canina) prevretek. Pa tudi poparka iz materine dušice (Thymus serpyllum) ali timijana (Thymus vulgaris) nista od muh. Pater Simon Ašič v knjigi Pomoč iz domače lekarne svetuje, da dvanajst vejic teh zelišč poparimo z litrom vrele vode, pustimo pokrito deset minut, pijemo štiri skodelice na dan po obrokih. Priporoča še uživanje velikih količin kolerabe, korenja, repe, rozin, suhih fig in zelene, ker vsebuje kalcij in vitamine, zlasti vitamin C. Veliki francoski zdravilec Maurice Messegue pa meni, da je najbolje, da se pred prehladom zavarujemo že pred začetkom zime s temeljito kuro s timijanom in materino dušico ter si tako prihranimo veliko nevšečnosti.

Prevretek iz češnjevih pecljev preganja gripo

Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti, za katero najpogosteje obolevamo v zimskem in spomladanskem času. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Navadno se začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, zbitostjo, mrazenjem, bolečinami v mišicah in sklepih in suhim kašljem. Zoper omenjene težave pridejo prav tudi stari preizkušeni recepti, ki se prenašajo iz roda v rod. Korenine ali liste ajbiša oz. sleza (Althaea officinalis) namakamo v hladni vodi najmanj štiri ure, nato precedimo, rahlo pogrejemo, sladkamo z medom in popijemo. Ščep bezgovega cvetja, timijana in kamilic poparimo z vrelo vodo, pustimo stati deset minut in precedimo. Dodamo žlico medu in sok limone ali pomaranče, premešamo in pijemo večkrat na dan sveže pripravljeno. Obnese se tudi čaj iz posušenih češnjevih pecljev (Prunus avium), ki jih zavremo v vodi, za nekaj minut prevremo in pijemo čez dan. Zaleže še, če vsak dan popijemo tri čaše čaja iz plodov sladkega janeža (Pimpinella anisum) ali komarčka oz. koprca (Foeniculum vulgare). Uporabimo osem gramov na četrt litra vode. Lahko pa v skodelico vroče vode damo rezino limone in žličko mešanice materine dušice in trpotca (Plantago lanceolata) v enakih delih. Namakamo pol minute. Spijemo do štiri skodelice vročega čaja dnevno, po požirkih.

Žlička domačega smrekovca

Ne pozabimo pa niti na stari dobri smrekovec ali borovec, to so smrekovi (Picea excelsa) oz. borovi (Pinus silvestris) vršički v sladkorju, predelani na soncu. V steklen kozarec nalagamo plast vršičkov in plast rjavega sladkorja do vrha, tri tedne naj stoji na soncu, precedimo in pijemo sirup po potrebi. Iz vršičkov pa lahko skuhamo tudi zdravilni čaj. Po enakem receptu kot smrekovec lahko pripravimo tudi sirup iz lučnika (Verbascum densiflorum), ameriškega slamnika (Ehinacea purpurea), jegliča (Primula veris) oz. trobentic (Primula vulgaris), vijolic (Viola odorata), pljučnika (Pulmonaria officinalis). Za konec pa nekoliko bolj eksotičen poparek iz nageljnovih žbic oz. klinčkov (Capyophyllus aromaticus), cimeta (Cinnamonum zeyllanicum blume) in šetraja (Satureja hortensis). Ta zelišča zmešamo in žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode ter pokrijemo. Po desetih minutah precedimo, pijemo po dve do tri skodelice čez dan. Naslednjič pa o domačih receptih zoper prehlad in gripo, v katerih nastopajo česen, čebula, črna redkev, hren, zelje, med in še kaj.