Materina dušica preganja prehlad.

Pripravki zoper prehlad in gripo (1)

Domača zeliščna zdravila lahko učinkovito lajšajo prehladne in gripozne nadloge. Babice, ki so modre in izkušene, največ dajo na bezeg, materino dušico, kamilice, lipo, pa med, črno redkev, čebulo, hren, česen, zelje in še kaj bi se našlo.

Prelisičimo prehlad s timijanom in materino dušico

Prehlad je pogosta virusna okužba sluznice nosu, sinusov, žrela in sapnic. Ko se nas loti, si pripravimo lahen prevretek iz lipovih cvetov (Tilia platyphyllos europaea), cvetov črnega bezga (Sambucus nigra), lovorovih listov (Laurus nobilis) in žajblja (Salvia officinalis). Posušena zelišča dobro premešamo, odmerimo 10 gramov in stresemo v 2,5 decilitra vode. Zavremo, kuhamo dve minuti, ko se malce ohladi, pa precedimo. Preden se odpravimo spat, spijemo skodelico mlačnega čaja, ki mu dodamo žličko medu. Zelo učinkovit je tudi poparek iz bezga. Z litrom vrele vode poparimo tri žlice bezgovega cvetja, po desetih ali petnajstih minutah precedimo in pijemo čez dan po požirkih. Pripravimo si lahko še kamiličen (Matricaria recutita) ali lipov poparek ali šipkov (Rosa canina) prevretek. Pa tudi poparka iz materine dušice (Thymus serpyllum) ali timijana (Thymus vulgaris) nista od muh. Pater Simon Ašič v knjigi Pomoč iz domače lekarne svetuje, da dvanajst vejic teh zelišč poparimo z litrom vrele vode, pustimo pokrito deset minut, pijemo štiri skodelice na dan po obrokih. Priporoča še uživanje velikih količin kolerabe, korenja, repe, rozin, suhih fig in zelene, ker vsebuje kalcij in vitamine, zlasti vitamin C. Veliki francoski zdravilec Maurice Messegue pa meni, da je najbolje, da se pred prehladom zavarujemo že pred začetkom zime s temeljito kuro s timijanom in materino dušico ter si tako prihranimo veliko nevšečnosti.

Prevretek iz češnjevih pecljev preganja gripo

Gripa je zelo nalezljiva in pogosta okužba dihalnih poti, za katero najpogosteje obolevamo v zimskem in spomladanskem času. Povzročajo jo virusi, ki prizadenejo nos, žrelo in pljuča. Navadno se začne s povišano telesno temperaturo, glavobolom, zbitostjo, mrazenjem, bolečinami v mišicah in sklepih in suhim kašljem. Zoper omenjene težave pridejo prav tudi stari preizkušeni recepti, ki se prenašajo iz roda v rod. Korenine ali liste ajbiša oz. sleza (Althaea officinalis) namakamo v hladni vodi najmanj štiri ure, nato precedimo, rahlo pogrejemo, sladkamo z medom in popijemo. Ščep bezgovega cvetja, timijana in kamilic poparimo z vrelo vodo, pustimo stati deset minut in precedimo. Dodamo žlico medu in sok limone ali pomaranče, premešamo in pijemo večkrat na dan sveže pripravljeno. Obnese se tudi čaj iz posušenih češnjevih pecljev (Prunus avium), ki jih zavremo v vodi, za nekaj minut prevremo in pijemo čez dan. Zaleže še, če vsak dan popijemo tri čaše čaja iz plodov sladkega janeža (Pimpinella anisum) ali komarčka oz. koprca (Foeniculum vulgare). Uporabimo osem gramov na četrt litra vode. Lahko pa v skodelico vroče vode damo rezino limone in žličko mešanice materine dušice in trpotca (Plantago lanceolata) v enakih delih. Namakamo pol minute. Spijemo do štiri skodelice vročega čaja dnevno, po požirkih.

Žlička domačega smrekovca

Ne pozabimo pa niti na stari dobri smrekovec ali borovec, to so smrekovi (Picea excelsa) oz. borovi (Pinus silvestris) vršički v sladkorju, predelani na soncu. V steklen kozarec nalagamo plast vršičkov in plast rjavega sladkorja do vrha, tri tedne naj stoji na soncu, precedimo in pijemo sirup po potrebi. Iz vršičkov pa lahko skuhamo tudi zdravilni čaj. Po enakem receptu kot smrekovec lahko pripravimo tudi sirup iz lučnika (Verbascum densiflorum), ameriškega slamnika (Ehinacea purpurea), jegliča (Primula veris) oz. trobentic (Primula vulgaris), vijolic (Viola odorata), pljučnika (Pulmonaria officinalis). Za konec pa nekoliko bolj eksotičen poparek iz nageljnovih žbic oz. klinčkov (Capyophyllus aromaticus), cimeta (Cinnamonum zeyllanicum blume) in šetraja (Satureja hortensis). Ta zelišča zmešamo in žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode ter pokrijemo. Po desetih minutah precedimo, pijemo po dve do tri skodelice čez dan. Naslednjič pa o domačih receptih zoper prehlad in gripo, v katerih nastopajo česen, čebula, črna redkev, hren, zelje, med in še kaj.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 22. oktober 2010 / 07:00

Zasvojenost z računalnikom (2)

Preden otroku kupimo računalnik, pomislimo, kam ga bomo namestili in za kaj ga otrok potrebuje. Če je otrok že tako raje sam, ga nikar ne dajmo v otroško sobo, kajti tako bo le še zmanjšal stike...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...