Jarice

Prve znanilke pomladi, ki cvetijo s telohi in zvončki, so jarice. Če je sneg, njihovi cvetovi gledajo kar iz snega. Kot prvi žafrani. V soncu se cvetovi odprejo, tako da jih obiščejo tudi prve čebele. Ko je čemerno in deževno vreme, pa ostanejo njihovi cvetovi zaprti in so kot okrogli gumbki. Iz Azije so k nam prinesli samo eno vrsto. So trajnice, ki imajo gomoljaste korenike in se zelo hitro same razmnožujejo. Cvetovi so rumeni ali beli, posamični in na pecljih, ki dosežejo okrog 10 centimetrov višine in spominjajo na kalužnice. Cvetove obdajajo zeleni listi, ki dajo cvetu pahljačasti videz. Množimo jih tudi s semenom kar na stalno mesto, rastejo pa v vsaki zemlji, tako na sončnih, kot na senčnih straneh vrta. Lepo vam bodo popestrile skalnjak, če imate zasajenega z resami, krokusi, zvončki in zimzelenimi trajnicami in če imate tudi sezonsko zasajenega, da je en del cvetja spomladi, drugi del čez poletje in tretji del v jeseni.

Februar je tudi mesec, ko začnemo presajati sobne rastline. Ker te rože le redkokdaj semenijo, jih moramo razmnožiti z delitvijo. Seveda to velja za mlade vrtnarje, ki se učijo in seveda za vse ljubitelje, ki uživajo v tem, da rože vzgojijo z lastnim znanjem. Starejše rastline, kot so klivije in praproti, razmnožimo, ko imajo premalo prostora v loncu. Z lahkoto jih ločimo od njih in jih posadimo v nove posode. Če želimo iz matične rastline vzgojiti več rastlin, jih razdelimo in posadimo v več posod. Če želimo razmnožiti na primer vijolico, je najprimernejši način z odrezanimi listi, ki jih damo v lonček z vodo. Pokrijemo ga s tanko folijo, da zalivanje ni potrebno. Traja pa kar nekaj tednov, da se lističi ukoreninijo in da jih posadimo kot samostojno rastlino. Iz vršičkov pa dokaj uspešno vzgojimo nove mlade rastline, kot so pelargonije, kristavce, oleander, božični kaktus … Posadimo jih v substrate za potaknjence. Postavimo jih v polsenco, nikakor ne na sonce, kjer bi oveneli in izgubili potrebno vlago. Da se mlade rastlinice dobro ukoreninijo, potrebujemo tudi zelo tople prostore, nič prepiha in zadostno vlago. Ko pa so ustrezno veliki, jih postavimo na stalno mesto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / petek, 25. november 2016 / 10:53

Potovanje od ljudi do ljudi

V sredo so v Galeriji na Gradu odprli razstavo z naslovom Potovanje finskih umetnikov Kalleja Hamma in Dzamila Kamangerja. Ljudje in kulture, v katerih živimo, so si različne, a na neki način tako pod...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...