Varno in varčno pokrivanje energetskih potreb Kranja

Besedilo: Objave Mestne občine Kranj
torek, 13. februar 2007 / 05:00

Leto nazaj sem v »Kranjskem ogledalu« zapisal potrebo po dolgoročni strategiji razvoja Mestne občine Kranj, v pravkar minulem volilnem boju so tudi ostali novi županski kandidati to postavljali kot ključno ugotovitev. Upam, da se bo zaprti krog, v katerem se je v zadnjem obdobju vrtela zgodba o razvoju gospodarstva in celotne občine, sedaj odprl! Dobro načrtovanje smeri razvoja mesta in ustvarjanje možnosti, da Kranj postane resnično prijazno mesto, varno za mladež in meščane, brez drog in mamil, nasilja in drugih »pridobitev« moderne dobe, je še vedno ena osnovnih nalog občinskega vodstva z županom na čelu.

Poraba električne energije v Slovenji še kar narašča, prav tako se hitro povečuje potreba po toplotni energiji – Kranj v tem pogledu ni izjema. Energetski »luknja« se kaže v vseh deželah sveta – še največji razkorak med potrebami in zmogljivostni je v razvitih deželah. Ta razlog je že marsikje spodbudil k varni in varčni rabi vseh energetskih možnostih/virov. Da je veliko energije akumulirane v »komunalnih« odpadkih, je skoraj vsem že znana ugotovitev.

Volitve županov vedno povzročijo nekaj novega vetra – nove ščuke v majhnem ribniku vedno povzročijo hitre premike. Tako je že napovedana regijska deponija v Kovorju z novim tržiškim županom kar naenkrat pod vprašajem! Kdo se boji odpadkov in zakaj? Je strah pred smradom, hrupom in ne vem še kakšnimi škodljivimi posledicami upravičen ali je le odlična tema za volilno obdobje? Regijski center za predelavo »odpadkov« potrebujemo! Niso samo dodatna delovna mesta tista, ki odločujoče premikajo zaupanje za ureditev takšnega centra, ampak varno in okolju prijazno delo v takšnem sistemu, ki omogoča vračanje surovin v procesne sisteme, pridobivanje toplotne in električne energije in bistveno zmanjšanje obremenjenosti okolja s smradom in količinami materiala, ki ostane na deponiji. Seveda ves pretok materiala pomeni povečano število tovornih vozil skozi določena naselja – vendar brez tega žal ne gre!

Da je v odpadkih denar je že stara resnica! Ena tona odpadkov se lahko po energetski vrednosti enači z 200 litri plinskega olja; energetska vrednost 1 kg odpadkov je 8.000-9.000 kJ, s sežigom 1 kg odpadkov pridobimo 2 kWh električne energije … so povprečne vrednosti, ki veljajo v deželah EU. Vodilna država po številu sežigalnic v Evropi je Francija, ki je v letu 2004 imela 130 sežigalnic, iz odpadkov pa je proizvedla približno 12,5 TWh energije - je kar nekaj dobrih izhodišč!

Soproizvodnja toplote in električne energije je najboljši način izrabe energije goriv in če je še v povezavi z odstranjevanjem odpadkov in uporabo sekundarnega goriva kot obnovljivega vira energije, boljšega načina oskrbe s toplotno in električno energijo sploh ni. V mestih z urejenim sistemom daljinskega ogrevanja se tako lahko pokrije do 40 odstotkov potreb po ogrevanju iz tega energetskega vira in lahko pokrije cca. 10 odstotkov potreb po električni energiji, ki jo porabijo gospodinjstva!

Pri teh podatkih, ki so javno dostopni, je tudi sledeča zanimivost: Slovenija je ena redkih držav, ki še nima sežigalnic odpadkov, iz katerih bi nato proizvajala električno in/ali toplotno energijo. Takšna sežigalnica je bistveno varnejša in čistejša od elektrarne na premog, v primerjavi z jedrsko elektrarno pa nekajkrat cenejša, da o varnosti ne govorim! V Evropi je že več kot 420 sežigalnic, številčno pa prevladujejo v zahodni Evropi. K spodbujanju rabe odpadkov kot vir energije naj bi pripomogla evropska direktiva o odpadkih, ki je bila sprejeta aprila 2006. Ukrepi in smernice za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pri ravnanju z odpadki, ki jih navaja direktiva, so: - odplinjevanje in sežig, energijska izraba ali uporaba plina na odlagališčih; - ločevanje posameznih frakcij odpadkov in njihova snovna izraba ali reciklaža ter kompostiranje, ločeno zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov in njihova predelava v biogorivo, predelava odpadnih jedilnih olj in masti v biodizel.

Omeniti velja, da je v odloženih odpadkih cca. 47 odstotkov biološko razgradljivih sestavin! Ob gnitju se sprošča nekaj manj kot 50 odstotkov metana ter nekaj manj kot 50 odstotkov CO2. Metan lahko kar 21-krat bolj škodljivo deluje na okolje kakor CO2, zato ga je treba izločiti ali po možnosti izrabiti v energetske namene!

V Sloveniji naj bi bilo dvanajst takšnih sežigalnic – ali bo regijska deponija za gorenjsko metropolo med prvimi ali med zadnjimi – ta izziv čaka Mestno občino Kranj! V Ljubljani so idejne smeri že začrtane, v Celju so projekti že pripravljeni, v »Kranju« prestavljamo regijski center sem in tja …

Veliko načrtov v naši občini lahko uresničimo – naš prispevek svetnikov Nove Slovenije v MO Kranj in članov N.Si je lahko tudi na tem področju velik. Vladni ukrepi, kjer »najtežja« ministrstva vodijo ministri N.Si, bistveno povečujejo možnosti razcveta naše občine! Da ne pozabimo – tudi še naslednje leto bo povečana »glavarina« za 4,7 odstotka - enako kot letos. To je dodaten vir občinskega denarja, vezan na število prebivalcev, ki ostane občini za razvoj in ga je zagotovila vlada. Tako verjamem, da bomo našli skupno voljo in korajžo, da ta varen in varčen skupni projekt hitro realiziramo!

Janez Jereb,

svetnik NSi