Temelj je uspešno gospodarstvo

Njegov življenjski moto: "Aktiviraj vse svoje sposobnosti in znanje v lastno in širše družbeno koristno delo."

Ilija Dimitrievski se je iz rojstnega Tetova v Makedoniji preselil v Kranj leta 1960. »V Kranju sem obiskoval Srednjo tehnično tekstilno šolo - kemijska smer, zatem sem se vpisal na Naravoslovno-tehniško fakulteto, na Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo. Ljubezen je bila tista, ki me je zadržala v Kranju. Službo sem dobil v Tovarni gumenih in usnjenih izdelkov Sava, v Razvojno tehnološkem inštitutu, čigar direktor sem postal leta 1998. Po reorganizaciji gumarskih programov Sava, d. d., v Savatech, d. o. o., opravljam naloge direktorja skupnega programa Elastomeri. Vrsto let koordiniram tudi Program raziskovalnih in razvojnih projektov v Savi, d. d.,« je povedal Ilija Dimitrievski, od leta 2001 doktor s področja kemijskega inženirstva.

Ilija Dimitrievski prvič sedi v mestnem svetu. Kandidiral je na listi socialdemokratov. »S svojim znanjem in izkušnjami želim prispevati k usmerjanju razvoja Kranja, predvsem na gospodarskem in izobraževalnem področju. Zelo pomembno se mi zdi tudi medobčinsko in mednarodno sodelovanje,« je povedal Dimitrievski. Kakšno je po njegovem mnenju stanje v občini danes? »Občina ni napredovala sorazmerno s potencialom, ki ga ima. Industrija je doživela krizo, v občini pa se niso pravočasno razvile dejavnosti, ki bi prezaposlile in na novo zaposlile intelektualni potencial. Zato je bil precejšen odliv intelektualcev v Ljubljano in drugam.«

Ob vprašanju, kako preživlja prosti čas, se nasmehne. »Tega imam zelo malo. Sem podpredsednik Društva za materiale Slovenije, član Slovenskega kemijskega društva, sodelujem v strokovnih sekcijah Gospodarske zbornice, trenutno pa kot podpredsednik organizacijskega odbora sodelujem pri pripravah na Evropski polimerni kongres, ki bo v Portorožu. Sem tudi eden od nosilcev kulturnih dejavnosti manjšin na ravni občine (predsednik Makedonskega kulturnega društva Sv. Ciril in Metod Kranj) in na nivoju države (podpredsednik Zveze makedonskih kulturnih društev in predsednik Zveze zvez kulturnih društev etničnih skupin v Sloveniji).« Ob vseh aktivnostih, pa vseh sploh nismo našteli, mu ob strani stoji soproga Terezija, s katero imata hčerki Natašo in Tanjo. Najbolj dragocen čas pa je tisti, ki ga preživi z vnučkama Alico in Gajo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / ponedeljek, 3. julij 2017 / 15:50

Jamska kura

Na zadnjem Jamatlonu je naziv jamska kura za najbolj simpatično udeleženko prejela Tina Breznik (na fotografiji) iz Stahovice, ki se je preizkušnje udeležila z ekipo Vsemogočni krampi.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...