Priložnost za ekološki in izletniški turizem

Predoslje morajo razviti svojo blagovno znamko in izoblikovati celostno podobo, s katero bo kraj prepoznaven in konkurenčen na turističnem trgu, je prepričan Danilo Šenk, predsednik Krajevne skupnosti Predoslje.

Predoslje - Najprej pa je treba prepoznati posebnosti kraja kot skupno vrednoto in jo skupaj s še ohranjenim zgodovinskim izročilom oživiti ter zavarovati. Strategijo razvoja Predoselj do leta 2023 je pripravil Svet Krajevne skupnosti Predoslje.

Dolgoletna prostorska in socialna preobrazba naselja je dosegla stopnjo, na kateri je treba znova premisliti o nadaljnjem razvoju, ki ponuja dve alternativi: nadaljnja urbanizacija ob opuščanju kmetijstva ali mešano naselje z lokalno ekonomijo. Takšen premislek lahko temelji le na razvojni strategiji, ki lahko povezuje skozi čas posamične odločitve, zasebne pobude in delne posege v prostor ter jih usmerja k dolgoročnim ciljem.

Preobrazbo naselja mora zamenjati prenova razvrednotenih in ponekod že skoraj uničenih starovaških ambientov. Pomembno je, da zavest o turističnem kraju poveže različne interese krajanov in še posebej različne poglede na prihodnost v skupno prizadevanje za krajevno identiteto, ki je lahko le javna dobrina in izraz celovite urejenosti kraja. »Najbolj dragocen razvojni vir, od katerih bi lahko imela lokalna skupnost dolgoročno gledano največ koristi, je privlačna okoliška krajina. Sodobni človek rad uživa v prostem času, rad se giba in pohaja, vse bolj se zaveda pomena ohranjanja naravnega okolja in se vrača k tradicionalnim vrednotam,« pravi Šenk.

Ekološki turizem

Razvojna vizija bo glede na značaj kraja uspešna predvsem v sožitju z ekološkim turizmom. »Ekološki turizem potrebuje neokrnjeno naravo, vzdrževano kulturno krajino in urejeno vaško okolje, da bi privabil izletnike na učne in rekreacijske poti, k raznim oblikam športnih dejavnosti, k ponudbi zdrave hrane, v starovaška prenočišča, h kmečkim opravilom, k lokalnim šegam in običajem,« razloži Šenk.

Še več bo treba vlagati v preurejanje javnega prostora, kot so ceste, poti, kanalizacija, javna razsvetljava, cvetlični nasadi, pa tudi v sanacijo divjih odlagališč, urejanje informacijskega omrežja. »Poškodovana krajina in razvrednoteno okolje predstavljajo priložnost za prenovo kulturne krajine in naselja, ki ji pripada: v tem smislu načrtujemo razvojne projekte kot obliko dejavnega varstva okolja,« pove Šenk.

Sodobna evropska vas

»Prednostne so tiste ureditve, s katerimi je mogoče brez velikih sredstev ob skupni volji hitro in učinkovito izboljšati podobo kraja ter razrešiti najbolj pereče probleme, kot jih je bilo mogoče povzeti iz ankete krajanov. To so izletniške poti (sprehajalne, kolesarske in učne poti, opremljene z oznakami, kažipoti in počivališči); vaško središče (prenovljeno župnišče in obnovljeno pokopališče, lokalni muzej v pristavi, prireditveni prostor ob kulturnem domu); starovaški ambienti (obnovljeni mlini, sadovnjaki, obnovljene in oživljene opuščene stare kmetije); kmečki turizem (ekološke-turistične kmetije s prenočišči); ekološko naselje: vzorčna stanovanjska zazidava, zasnovana po sodobnih načelih okolju prijazne arhitekture za nove prebivalce),« razloži predsednik krajevne skupnosti.

Danilo Šenk je nanizal še nekaj predlogov za razvoj in prepoznavnost kraja, kot so alternativno kmetijstvo (na primer konjereja), preureditev kmetij v stanovanja za ostarele, servisno kmetijstvo (ribogojništvo, vrtnarstvo, intenzivno zelenjadarstvo, drevesničarstvo ...), vaški turizem, počitniška stanovanja, prireditveni prostori, lokalni muzej.

Da bo vas leta 2023 postala to, kar je začrtano v strategiji, je prvi korak, da delovna skupina popiše stanje, oceni razvoj in postavi cilje, temu pa sledi priprava tematskih kart za prvo javno predstavitev,« je povedal Danilo Šenk.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / ponedeljek, 22. november 2010 / 07:00

Izobraževanje je pravica vseh

V slovenski šolski sistem je vključenih okrog deset tisoč otrok s posebnimi potrebami, je seznanila Alenka Kovšca goste iz tujine, ki jih je povabila Ljudska univerza Tržič.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Vozovnice prek spleta

Pri Avtobusni postaji Ljubljana so se letos še posebej pripravili na povečanje števila potnikov na primestnih in mestnih avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa ob informativnih dnevih. Zato s...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Novi programi na Gorenjskem

Na ravni srednjega poklicnega izobraževanja bodo v Srednji biotehniški šoli Kranj prihodnje šolsko leto izobraževali tudi peke in slaščičarje, česar doslej na Gorenjskem še ni bilo. V Srednji...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Najbolj iskani poklici v Sloveniji

Po podatkih ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo med najbolj iskane poklice pri nas na ravni visoke izobrazbe sodijo: univerzitetni diplomirani inženir strojniš...

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Manj mest za izredni študij

Prihodnjim študentom bo letos na voljo 24.874 vpisnih mest na univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih.

Splošno / torek, 6. februar 2007 / 06:00

Največ mest v gimnazijskih programih

Osnovno šolo na Gorenjskem letos končuje 2066 učencev, gorenjske srednje šole pa razpisujejo 2598 vpisnih mest.