Pod težo snega se je lomilo drevje

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / torek, 6. februar 2007 / 05:00

Sneg je samo na blejskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 48 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega največ na Pokljuki in Jelovici.

Bled – Po prvih ocenah gozdarjev iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije je januarja zapadli sneg na njihovem območju prizadel več kot deset tisoč hektarjev gospodarskih gozdov in poškodoval 48 tisoč kubičnih metrov lesa, kar predstavlja 1.400 kamionov s prikolico, polnih hlodov. V Bohinju je v osrednjem delu Jelovice (na Rovtarici in na Martinčku) polomil okrog 16 tisoč »kubikov« pretežno odraslih iglavcev, močnejše poškodbe so tudi v okolici Gorjuš in Koprivnika, kjer »leži« na tleh tri tisoč kubičnih metrov drevja. Na Pokljuki je poškodoval 20 tisoč »kubikov« lesa, nekoliko bolje so jo odnesli gozdovi na pobočju Karavank ter na obrobju Pokljuke, Mežakle in Jelovice. Padla drevesa so »zalomila« cesto na Korensko sedlo, ceste Mrzli Studenec–Koprivnik, Nemški Rovt–Soriška planina in Bitenska planina–Rovtarica ter gozdne ceste na prizadetem območju, pretrgala pa so tudi vse električne vode čez Jelovico in Pokljuko. Največ poškodb je v Bohinju, kjer je bila obloga z žledom najdebelejša, dodatno škodo je povzročil še veter, ki je lomil vrhove, obtežene z zaledenelim snegom.

Na kranjskem gozdnogospodarskem območju je največ škode v krajevni enoti Železniki. Kot je povedal vodja enote Boštjan Škrlep, »kubikov« ne bo veliko, vendar pa bo veliko dela, saj je škoda po celotnem območju in bo treba pregledati vse gozdove. Veliko je polomljenih vrhov dreves, poškodovane so bolj drobne smreke. Vse drevje se tudi še ni »otreslo« snega, zato obstaja nevarnost, da bi novo sneženje povzročilo še dodatno škodo.

In kaj je razlog za tolikšno škodo? Dež, ki je zmrzoval, je najprej oklenil krošnje dreves v ledeni oklep, na žled je potlej primrznil še sneg. Teža snega pa je prevračala tako mlada kot debelejša drevesa z razvejano nesimetrično krošnjo in s slabše razvitimi koreninami.

Kot pojasnjujejo v blejskem zavodu za gozdove, je 22. januarja začel padati dež, ki je ob postopnem ohlajanju potlej zmrzoval in predvsem krošnje dreves oblikoval v en do dva centimetra debel ledeni oklep. Ko je dež povsod prešel v sneg, je ta primrznil na žled in povečal težo na drevju. Čeprav snežne padavine niso bile nič izrednega (na Bledu je padlo 35 centimetrov snega, na gorskih planotah in v Kranjski Gori pa 80), so navidez normalne zimske razmere povzročile na nadmorski višini od 800 do 1.300 metrov silovito lomljenje in ruvanje drevja.

Snegolom pomeni za gozdove gospodarsko in ekološko škodo. Stroški spravila lesa bodo bistveno višji kot ob normalni sečnji, večji bo odpadek neuporabnega lesa, velik izdatek bo spravilo več kot sto kilometrov gozdnih cest, polomljeno drevje iglavcev pa predstavlja tudi nevarnost za pretirano namnožitev lubadarja, ki je že od lani v porastu. V zavodu za gozdove se prizadevajo, da bi čimprej dosegli prevoznost gozdnih cest, v dogovoru z večjima lastnikoma (skladom kmetijskih zemljišč in gozdov, Ljubljansko nadškofijo), izvajalci del v državnih gozdovih in občinami bodo za čiščenje cest poskušali zagotoviti potrebni denar. Gozdarji bodo takoj, ko bodo to dopuščale razmere, označili poškodovano drevje in lastnikom napisali odločbe o spravilu. Ker je poškodovano območje veliko, pozivajo lastnike, da sami čimprej pregledajo gozdove, obvestijo o posledicah gozdarje in začnejo s sanacijo. Za spravilo in zlaganje polomljenih vrhov ali mladega drevja iglavcev, ki predstavljajo življenjski prostor za lubadarja, bo država zagotovila subvencije.