S pokrajinami se bo Slovenija hitreje razvijala

Župani slovenskih občin so prisluhnili prvi predstavitvi zakonodaje, ki bo do leta 2009 ustanovila pokrajine. O paketu pokrajinskih zakonov premier Janez Janša in ministra Andrej Bajuk in Ivan Žagar.

Ljubljana - Župani in drugi predstavniki slovenskih občin so prisluhnili prvi predstavitvi zakonskih predlogov o pokrajinah, ki so pripravljeni na operativno obravnavo. »Gradivo pa je še mehko in ga je še mogoče oblikovati, preden ga vlada da v državni zbor,« je zbranim na posvetu, ki ga je v sredo pripravila služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, spregovoril predsednik vlade Janez Janša. Pri oblikovanju pokrajin gre za drugo fazo izvedbe lokalne samouprave, prva je bila izpeljana v mandatu 1994-1998 z nastankom občin, kar naj bi se že tedaj nadaljevalo z nastankom pokrajin, vendar vse do sedaj decentralizacija ni uspela. Tudi zaradi tega je šel razvoj počasneje, je prepričan Janez Janša, ko pojasnjuje cilje sedanje regionalizacije. Tudi nastanek pokrajin, kakor se je to zgodilo z občinami, bo približal odločanje o življenjskih procesih v lokalnih okoljih ljudem in spodbudil hitrejši in enakomernejši razvoj Slovenije. Ta naj bi se hitreje razvijala kot celota, še nekoliko hitrejši pa naj bi bil napredek tistih, ki sedaj zaostajajo. Seveda obstajajo dvomi, značilni tudi za obdobje pred poldrugim desetletjem: so potrebne nove institucije, posredniki med državami in občino, bo odločanje zaradi njih še počasnejše, se bo povečala birokracija, na kar naj bi odgovorili z učinkovitimi rešitvami. Kot enega od razlogov za nastanek pokrajin pa Janez Janša navaja tudi učinkovitejše črpanje in porabo sredstev iz evropske finančne perspektive 2007-2013, kjer je sredstev, ki jih lahko pridobi Slovenija, štirikrat več kot jih je bilo ob koncu prejšnje perspektive 2006.

Pokrajine bodo zaživele leta 2009

Minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar je predstavil štiri zakone (zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin, zakon o postopkih za ustanovitev pokrajin in zakon o volitvah v pokrajinah), ki bodo v prihodnje krojili usodo pokrajin. Še letos naj bi o pokrajinski zakonodaji odločal državni zbor, po njenem sprejetju pa proces regionalizacije še ni končan: spremeniti in uskladiti je treba še kakih 40 zakonov. Vse aktivnosti naj bi bile končane proti koncu leta 2008, ko bodo hkrati z državnozborskimi tudi volitve v pokrajinske organe. Pokrajine naj bi dokončno zaživele leta 2009. Minister Žagar je med cilji oblikovanja pokrajin poudaril decentralizacijo države, uravnotežen razvoj vseh delov Slovenije (k temu sta po njegovih besedah v novem mandatu pripomogla že novi zakon o financiranju občin in lani sprejeti zakon o skladnem regionalnem razvoju), čezmejno sodelovanje in črpanje evropskih sredstev. Predstavil je organe prihodnjih pokrajin, kjer pomembno vlogo igrata tako pokrajinski svet kot svet občin, kajti »pokrajine s svojimi odločitvami ne smejo povoziti občin, slednje pa s svojimi ne smejo blokirati razvoja pokrajin«. Občinstvu je pojasnil naloge pokrajinskih uprav in pristojnosti, ki se bodo prenesle z države na pokrajine. To so naloge širšega lokalnega pomena, kot denimo določanje mreže primarnega zdravstvenega varstva, zagotavljanje javne službe odlaganja komunalnih odpadkov, preskrbe s pitno vodo iz primarnih omrežij. Izvirna področja pristojnosti pokrajin se dotikajo področij, povezanih z njihovim razvojem od kmetijstva, gospodarstva, turizma do prometa in urejanja prostora. V pokrajinah naj bi postopoma uvedli tudi enotirni upravni sistem, ki pomeni spojitev teritorialnih organov državne uprave s splošno pristojnostjo (upravnih enot) s pokrajinskimi upravami.

Država prenaša pristojnosti in finance

S prenosom pristojnosti z države na pokrajino se prenašajo tudi finance, o čemer je na posvetu govoril finančni minister Andrej Bajuk. Predvideni viri financiranja pokrajin zajemajo del davka od dohodka pravnih oseb za poslovanje na območju pokrajine, financiranje primerne porabe (delež odstopljenih sredstev), prihodke od storitev javnih služb, premoženja državnega proračuna, evropska sredstva in del koncesijskih dajatev. Finančnih ocen prihodnjih virov financiranja za sedaj še ni, po izkušnjah se bo naša država ozrla k tistim državam, ki poznajo pokrajinsko razdelitev, zagotoviti pa bo treba stabilen vir financiranja, ki ne bo načel trdnosti javnih financ, je poudaril minister.

Na koliko pokrajin bo razdeljena Slovenija, še ni znano. Ali bo pokrajin toliko, kot je sedaj statističnih regij, ali jih bo več, posvet ni dal odgovora. Zakon, ki bo o tem odločil, bo državni zbor sprejemal z dvotretjinsko večino. Sicer pa so župani na posvetu izrazili vrsto pomislekov. Tudi pokrajine naj bi se financirale na podoben način kot občine, v zvezi s sedanjim zakonom pa je bil zelo kritičen župan Trzina Tone Peršak, čigar občina je ena od štirih, ki so z zakonom izgubile znatna sredstva in so zato dale pobudo za ustavno presojo zakona. Opozarjali so tudi na možna nasprotja interesov občin in pokrajin, na vprašljivo finančno avtonomijo, če bodo tudi pokrajine tako kot občine lahko razpolagale le z desetino prostih financ. Pokrajine so tudi priložnost za javno in zasebno partnerstvo. Kljub pomislekom pa je večina naklonjena nastanku pokrajin, v katerih vidijo možnost hitrejšega razvoja.

Gorenjska ena pokrajina, ob večji drobitvi pa dve

Kako na regionalizacijo Slovenije in dejstvo, da bo tudi Gorenjska čez dve leti pokrajina, gledajo nekateri župani gorenjskih občin?

Janko S. Stušek, župan občine Radovljica: »Pohvalno, da je prišlo do pospešenega postopka pri nastanku pokrajin. Vedno sem zagovarjal, da so pokrajine potrebne kot pomembne vmesni, nadlokalni člen za združevanje, kajti edino Slovenija je imela doslej sistem, da je bila najprej država in potem takoj občina, kar je bilo zelo neoperativno. Vprašanje, koliko bo pokrajin, pa je vprašanje zmožnosti življenja samih pokrajin. Upam, da bo predlog za čim manj pokrajin. To pomeni, da bodo pokrajine, ki bodo sposobne lastnih virov prihodkov in lastnega razvoja (morda izjemoma kje dodano), da ne bo prilivov, kakor je pri financiranju občini. Če se bo drobilo in bo pokrajin več, pa bo spet prišlo do vprašanja, kdo je pameten in kdo neumen. To bo pomenilo, da bo odločanje bližje v manjših lokalnih skupnostih, tudi priliv denarja bo tam večji, zato bi morala biti tudi Gorenjska pametna in iz te košare potegniti več, kot bi sicer ob skupnem enotnem in razumnem projektu razvoja pokrajin.«

Gorenjska kot enotna pokrajina bi bila za slovenske razmere optimum, če pa bo prišlo do večje drobitve Slovenije na več pokrajin, kot je sedaj statističnih regij, denimo 14, 16 ali 18, potem priporočam Gorenjski, da se razdeli, da ima dva centra odločanja in dva centra razvoja. To bo to bolj v prid ljudem, priteklo bo več denarja in v takem primeru bi bili Gorenjci neumni, če ne bi imeli dveh pokrajin, pravi Stušek o dilemi, ali na Gorenjskem ena pokrajina ali dve.

Sedaj vsak obdeluje svoj vrtiček

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane: »Od regionalizacije veliko pričakujem in sem zelo ponosen, ker sem član stranke, ki je začela izvajati ta vidik decentralizacije. Vse kaže, da bo po več letih stvar le prišla do konca, v kar pa bo treba vložiti še veliko truda. Gorenjsko vidim na sedanjih pozicijah, a veliko je odvisno od pokrajinskega sveta in od nas županov, koliko bomo udarni. Kar pa zadeva občino Gorenja vas-Poljane, menim, da bi moral biti učinek decentralizacije zlasti v gospodarskem smislu, da bi se zajezil odliv delovno aktivnega prebivalstva iz naše občine. O tem, koliko pokrajin bo nastalo v Sloveniji, nimam posebnega mnenja, mislim pa, da jih ne bo več kot deset.«

Miro Kozelj, župan občine Šenčur: »Regionalizacija Slovenije prinaša prednosti tudi za Gorenjsko. Gorenjci doslej nismo delovali kot regija, v tem je tudi težava našega zaostajanja v razvoju. Za nas to še posebej pomeni, da bomo v prihodnji pokrajini primorani sodelovati, kar doslej velikokrat nismo znali. S tem bomo dobili možnost za izpeljavo nekaterih pomembnih regijskih projektov, ki v končni posledici pomenijo boljši položaj Gorenjske v celoti. Tudi za male občine, ne le večje, čeprav človek, ko gleda posamezne projekte, misli, da profitirajo le večji. Dolgoročno gledano, bomo vsi na Gorenjskem pridobili, če se ti projekti uresničijo, kar nam bo lažje uspelo kot regiji kot pa posameznim občinam ali po nekaj občinam skupaj. Projekt je za Slovenijo dober, mislim pa, da Slovenije ni pametno preveč drobiti. Gorenjska ni velika, po merilih, ki veljajo za regije v Evropi, ni smiselno, da bi imeli dve pokrajini, uspešnejši in tudi cenejši bomo z eno samo.«

Tomaž Mencinger, župan občine Jesenice: »Pozdravljam nastajanje pokrajin, kar je treba pospešiti, da bi se regijski projekti hitreje uresničevali. Gorenjska je ena od regij, ki je na to že pripravljena: imamo regijski razvojni svet in vrsto zbranih in izbranih projektov. Na Gorenjskem je stvar že precej daleč, vemo, kje so problemi, kaj hočemo in občine so pripravljene sodelovati. Pričakujem, da bo malo težje izpeljati prenos financ z države na pokrajino. Glede na dolgo obdobje, ko si država prizadeva za pokrajine, in glede na to, da nas Evropa pri regionalizaciji že priganja, jo je treba čim hitreje izpeljati. Nikamor ne vodi, da vsakdo nekaj dela na svojem vrtičku, najsi gre za komunalo, gospodarski razvoj in drugo. Tudi razvojne agencije na Gorenjskem se pripravljajo na združitev, kar je zametek, ki bi pokrival gospodarski del, in pa prijavo na sredstva, ki bodo iz finančne perspektive EU petkrat večje kot doslej. Gorenjska prek razvojnih agencij že sedaj precej učinkovito črpa. Sem za eno regijo na Gorenjskem.«