Nominator 233

Lahko bi ji rekli kar dama. Ljubljanska »dama«. Sto štirinajst let stara hiša Opere in baleta je minuli konec tedna, tik pred prenovo, še enkrat zažarela v vsej svoji privlačnosti. Ob letu je namreč v Opero znova povabila prijateljica Jana, 35-letna spremljevalka več generacij, ženski tednik, ki ga radi listajo tudi moški, če že ne vsaj prebirajo. Prav te bralke in bralci revije Jana že od leta 1988 izbirajo Slovenko leta, žensko, ki z delom in prepoznavnostjo najbolj obeleži preteklo leto. Ob poznem popoldnevu smo Opero zasedli do zadnjega sedeža, sicer z malo manj imenitnimi gosti kot minula leta, in v živo spoznali dela in življenja enajstih nominiranih kandidatk za Slovenko leta 2006. Mojster Mojmir Sepe je s taktirko in tokrat tudi s svojim glasom navdušil z Big Bandom RTV Slovenija, ki ga je za to priložnost glasbeno dopolnjeval godalni orkester Camerata Labacensis. Prireditev pa je odlično povezala šarmantna Ivana Šundov, ki se pod sijem odrskih luči odlično znajde. Gosta iz prve lože, igralca Gregor Čušin in Alojz Svete, humorista, eden kot minister za enakopravnost, drugi pa kot angleški lord »of Essex«, sta si v njuni maniri »privoščila« tudi voditeljico Ivano, češ da je kot Piranski zaliv. Oboji, Slovenci in Hrvati si jo želimo imeti za svojo. Zdaj, ko je v Zagrebu omožena Ivanka, v ponedeljek vodila še slovesnost v Cankarjevem domu, Dobrodošlica evru, si jo bodo do nas prijazni južni sosedje, še bolj želeli. Ena od zvezd večera je bila zagotovo Elda Viler. Njen glas in njena večna Pesem lastovke se venomer dotakneta. Kot se je prav gotovo številnim v življenje zapisalo in dotaknilo delo, znanje, prizadevanje prof. dr. Metke Zorc, ki so jo bralke in bralci izbrali za Slovenko leta. Aplavz! In priznanje specialistki kardiologije, predstojnici Inštituta za histologijo na ljubljanski medicinski fakulteti ter soustanoviteljici in predsednici uprave družbe MC Medicor – centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja iz Izole. Ob prejetju skulpture iz rok glavne urednice Jane Melite Berzelak, se je vidno navdušena Metka Zorc zahvalila ob izboru in menila, da gre zahvala številnim bolnikom, ki jih je zdravila, in da gre za energijo, s katero so skupno z bolniki postavili tretji slovenski srčni center. »Priznanje gre zagotovo našemu skupnemu delu in celotni ekipi Medicora. Veseli smo, da so čakalne dobe za srčne operacije in diagnostične posege skoraj izginile. To je naše največje zadovoljstvo,« je v zahvalnem nagovoru povedala Metka Zorc. In mi, tako imenovana sedma sila, novinarji, fotografi in snemalci smo se drenjali kot še nikoli in opravljivo kritizirali letošnjega slavnostnega govornika Janija Kovačiča, ki je zapleteno razmišljal o ženskah, damah tega stoletja in več povedal med vrstami kot v glavni misli. Vseeno so mu zaploskale. Evropski poslanec in »že« kandidat za novega nam predsednika Lojze Peterle, eden redkih letošnjih gostov iz tako imenovane višje politike, pa je Metki Zorc poklonil še šopek. In verjetno tokrat nista kramljala o zdravju.

Prav tako gre nekaj letošnjega aplavza ter čestitk tudi drugim nominiranim. Okej, saj veste tisto našo, če bi jaz izbiral, in tako naprej,… Bi zanesljivo izbral dr. Danico Purg, direktorico in dekanjo poslovne šole IEDC Bled, ki je bila nominirana za ta, ženskam tako laskav naslov. Verjetno pa je Danici Purg večje priznanje zaupanje, ki ji ga je namenil ruski predsednik Putin, z željo, da v Moskvi ustanovi podobno poslovno šolo, kot jo imamo na Bledu. Je »biznisu« dr. Purgove še večji kompliment? Najbolj vroča Slovenka letošnjega izbora pa je bila Neža Buh, umetniško Neisha. Vroče, vpadljivo in mično oblečena z atraktivno frizuro ter še bolj atraktivnimi čeveljci, ki so jih opazili praktično vsi mediji. Bravo Neisha! Za samozavest. In še nam daj kaj dobre glasbe, haha. Njeni navdušenci bodo verjetno tudi v Mariboru, kjer bo februarja imela dvojni koncert s hrvaškim zvezdnikom Gibonnijem. Po uradnem delu je seveda sledil sprejem, druženje ob glasbi, vodi in vinu ter hrani. In srečati se je dalo s številnimi znanci družabnega življenja. Maestro Mojmir Sepe, za prijatelje Mojzes, glasbi se je zapisal pri svojih dvajsetih, leta 1950 je zasedel mesto kot trobentač v Plesnem orkestru RTV Ljubljana, in do danes je aranžiral in uglasbil veliko zimzelenih: Poletna noč, Zemlja pleše, Med iskrenimi ljudmi,… Nekdanja županja Ljubljane Vika Potočnik, Slovenka leta 1990, januarja se je zapisala abrahamu, ki ga uspešno skriva, se je v družbi vizažista Milana Gačanoviča, pred časom je oblikoval moško linijo čevljev za tržiški Peko, nasmejala nekaj iskrivim Mojzesovim štosom. Nasmejala se jim je tudi simpatična Štajerka Petra Kancler, komunikologinja in novinarka, ki je do nedavnega v Jani soustvarjala družabni zapis Na visokih petah. To nedeljo se bo družina Kancler predstavila v odlični oddaji Družinskih zgodb na nacionalni TV. Iz nacionalne pa je že pred leti odšla na komercialno novinarka Alenka Arko in uspela z oddajo Preverjeno. Tako zelo, da so ji bralci namenili letošnjo nominacijo, za katero ji je čestitala sestra Jelka, tržnica na GV Založbi. Obe sem spoznaval na novinarskih smučarijah in eni od Arkovih se je pred leti v Kranjski Gori zgodila še ljubezen, ki drži še danes. Ena izmed ljubezni, ki prav tako drži je od Tomaža Domiclja, čedna temnolasa Irena Brunec – Tébi. Kiparka in slikarka, lani nagrajena z grand prixom na mednarodnem ex-tempore v Piranu, se je ob Tomažu za spomin postavila ob Metki in Rajmondu Debevcu, našem olimpioniku, športnem strelcu vseh strelcev. Videti so bili ubrana druščina. Še veliko bolj imenitna pa sta bila plesno očarljiva, privlačna Ivana Šundov s prvim trobentačem Big Banda Dominikom Krajnčanom. Skoraj kot na poroki. A imata že vsak svoj prstan, ki pa ni ovira za kak obrat, ane. Prima dogodek. Danes, v petek bomo dobili še Slovenca leta po izboru časnika Dnevnik. Izbrali bodo med obema Janezoma, ter morebitnim predsednikom Borutom in prvim v mestu, Zoranom.

V Kranju, mestu fotografa Janeza Puharja, pa imamo na ogled zanimivo pregledno fotografsko razstavo študentov praške akademije FAMU, fakultete za film, televizijo in fotografijo. Doslej je na FAMU, umetniško priznani šoli, diplomiralo šestnajst Slovencev, sedem jih je končalo magisterij, še dva sta absolventa magisterija, doktorat pa ima fotografinja. Dama fotografije. Med prvimi, ki so v osemdesetih končali šolo fotografije in življenja je Tomaž Lauko, ki se v Prešernovi galeriji predstavlja s študijskimi deli iz leta 1987. Zanimivo za vse ljubitelje fotografske umetnosti. Da je škoda, ker Kranj ne premore fotografske galerije, pa je druga tema. Pa čeprav so lani pri Gorenjskem muzeju odprli Kabinet slovenske fotografije. Med razstavljenimi »fotkami« pa sem pogrešal presežek. Takega, ko ob sliki a´la Tomaža Gregoriča, Toma Brejca, in še katerega od naših fotografov, ne rečeš ničesar. Le strmiš, gledaš, da te obide »nekaj«, za kar se splača iti v galerijo. Bog ne daj, da »sije« še mlaj, kot danes (petek). Teta Luna je Slovenki namenila krajec, Slovencu leta pa mlaj, haha.